Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 234/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.234.2020 Generato dall'IA

Supreme Court allows review regarding whether a three-year limitation period applies to statutory interest in actual dispossession cases.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 234/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court granted the applicant's request to allow a review of the second-instance court's decision. The applicant argued that applying a three-year limitation period to statutory interest in actual dispossession cases violates the principle of equal treatment compared to the dispossees. The court found the review request admissible because the lower court's application of the limitation period potentially created an imbalance between the parties.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 347. člena Obligacijskega zakonika; Prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku: Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo, če je materialno pravilnost odločitve druge stopnje glede uporabe triletnega zastaralnega roka za zakonske obresti v primerih dejanske razlastitve vprašanje, ki zahteva enotno sodno prakso.

Parole chiave

Generato dall'IA
actual dispossession statutory interest three-year limitation obligations code civil procedure law review admissibility equal treatment principle diritto al risarcimento danni

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Prvi odstavek 347. člena Obligacijskega zakonika
Prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku
Sedmi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018
Zatrjuje odstop od sodne prakse (II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (zadeva Guiso-Gallisay proti Italiji).
Zadeva Guiso-Gallisay proti Italiji
2018) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (zadeva Guiso-Gallisay proti Italiji).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se odškodnina za razlaščene nepremičnine predlagateljice odmeri na znesek 514,70 EUR za parcelo z ID znakom 692/10, na znesek 3.219,09 EUR za parcelo z ID znakom 692/11, na znesek 868,02 EUR za parcelo z ID znakom 692/14 in na znesek 1.011,23 EUR za parcelo z ID znakom 11, skupaj 5.613,04 EUR. Navedeni znesek mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka). O stroških postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora nasprotna udeleženka plačati predlagateljici zakonske zamudne obresti od 20. 9. 2015 dalje (I. točka izreka). Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga predlagateljica predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ. Poudarja, da je pritožbeno sodišče s tem, ko je uporabilo pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 347. člena OZ, dejansko onemogočilo izenačitev položaja razlaščencev, ki jim je bilo nepremično premoženje dejansko odvzeto pred formalno razlastitvijo. Zatrjuje odstop od sodne prakse (II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (zadeva Guiso-Gallisay proti Italiji). Odločitev Vrhovnega sodišča bi lahko podala jasen odgovor glede teka in eventualnega zastaranja zakonskih zamudnih obresti v primerih, ko so te del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo glede tega vprašanja dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).