Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep Cst 258/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.258.2020 Generato dall'IA

Appeal granted; bankruptcy court sale order vacated and remanded due to unproven ownership claim.

Numero d'incarto VSL Sklep Cst 258/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The higher court granted the appeal against the bankruptcy court's order to sell a property via public auction, vacating the original decision and remanding the case for a new trial. The appellant claimed the property was acquired through adverse possession, which should have blocked the sale, but the court found this fact unproven in the file. Consequently, the court ruled that the first-instance judge must first determine the ownership status before proceeding with the auction.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZFPPIPP 330 odst. 3; ZPP 365. člen: If a creditor claims adverse possession as an obstacle to bankruptcy property sale, the court must first ascertain ownership facts before ordering the auction.

Parole chiave

Generato dall'IA
bankruptcy sale order adverse possession claim property ownership facts public auction procedure remand for new trial creditor's right priority procedural due process restrizioni basate sui prezzi

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL Cst 133/2015
Pri tem se je glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice v času do pravnomočnosti sklepa o prodaji skliceval na stališča v zadevah VSL Cst 133/2015 in Cst 617/2016.
VSL Cst 617/2016
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Ali glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, predstavlja prijavljena izločitvena pravica upnika na podlagi zatrjevanega priposestovanja oviro za začetek prodaje, bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo vsa relevantna dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet upraviteljevega predloga prodaje.

Upnik ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da se na poziv ni z ničemer odzval. V kolikor je bil upnik mnenja, da poziv nima vseh podatkov za odločitev, bi moral svoje stališče pravočasno sporočiti sodišču, da le to lahko o njem odloči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, česar pa ni storil. Tudi sicer je nejasno njegovo pritožbeno stališče, da bi morala zahteva vsebovati že razloge odločitve, ki jih vsebuje pozneje izdani sklep o prodaji. Zato je neutemeljen tudi pritožnikov predlog, da je treba postopek prodaje ustaviti dokler sodišče nanj ne naslovi nove, popolne zahteve za podajo mnenja in dokler ne izteče 15 dnevni rok, ki ga za mnenje določa zakon.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji dolžnikove nepremičnine s št. parcele ... v k. o. ... (ID znak: parcela ...) tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 124.000,00 eurov, ki se poveča za vse davke in prispevke in ostale stroške prodaje; varščino je določilo v višini 12.400,00 eurov (1. točka izreka). Poleg tega je sklenilo, da se lahko javna dražba navedene nepremičnine v primeru, če postopek prodaje ni bil uspešen, večkrat ponovi in da se sme v ponovljenem postopku izklicna cena (in varščina) znižati za 10 odstotkov izklicne cene v prejšnjem neuspešnem postopku (2. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila dva upnika in sicer P. d. o. o. kot izločitveni upnik in ločitveni upnik E. d. d. Prvi pritožnik se je kot izločitveni upnik v pritožbi izkazoval kot lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Pritožbi je priložil dokazilo, da je v stečajnem postopku prijavil izločitveno pravico na nepremičnini, ki je predmet prodaje. V pritožbi je trdil, da predstavlja prijavljena izločitvena pravica oviro za prodajo premoženja. Pri tem se je glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice v času do pravnomočnosti sklepa o prodaji skliceval na stališča v zadevah VSL Cst 133/2015 in Cst 617/2016. Sklepu o prodaji pa je nasprotoval tudi iz razloga, ker ga je sodišče prve stopnje izdalo v času razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19, poleg tega pa je s sklepom odredilo prodajo na javni dražbi, čeprav je bilo v Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča z dne 12. 3. 2020 določeno, da se javne dražbe ne razpisujejo. Zato je višjemu sodišču predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi ter postopek prodaje ustavi, oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Ločitveni upnik se je v pritožbi glede razlogov, zaradi katerih naj sodišče prve stopnje dne 17. 3. 2020 ne bi smelo odločiti o prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi, skliceval na enake razloge kot prvi pritožnik. 1 Poleg tega je trdil, da na poziv, da poda mnenje o prodaji ni odgovoril zato, ker iz zahteve niso izhajali vsi potrebni podatki, na podlagi katerih bi lahko podal svoje mnenje. Zato je višjemu sodišču predlagal enako odločitev kot jo je predlagal prvi pritožnik.

K pritožbi izločitvenega upnika

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep objavilo na spletnih straneh AJPES 12. 5. 2020. Od takrat dalje je začel teči tudi rok za pritožbe, javno dražbo pa je mogoče v skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZFPPIPP razpisati šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji na podlagi javne dražbe. Pritožbene trditve v smeri kršitve pravic pritožnika, ker je sodišče prve stopnje sklep izdalo 17. 3. 2020, niso podane, saj na nobeno njegovo procesno pravico datum izdaje sklepa ni vplival.

5. Pritožnik pa je v zvezi s priposestvovanjem nepremičnine, ki je predmet prodaje, navedel v pritožbi nova dejstva, do katerih se sodišče prve stopnje ni imelo možnost opredeliti. Ker je pritožnik izkazal, da je prijavil v stečajnem postopku nad dolžnikom 28. 5. 2020 izločitveno pravico na navedene premoženju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da jo je prijavil pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Ali glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, predstavlja prijavljena izločitvena pravica upnika P. d. o. o. na podlagi zatrjevanega priposestovanja oviro za začetek prodaje po tretjem odstavku 330. člena ZFPPIPP, bo moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo vsa relevantna dejstva v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet upraviteljevega predloga prodaje.

6. Glede na navedeno se izkaže, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Utemeljen je pritožnikov predlog za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dati pritožbo izločitvenega upnika v izjavo stečajnemu upravitelju in nato ponovno odločiti o predlogu prodaje.

7. Zaradi posledic utemeljenosti pritožbe izločitvenega upnika na izpodbijani sklep, torej zaradi razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve v nov postopek, je pritožbeno sodišče posledično ugodilo tudi pritožbi drugega pritožnika. Ob tem pa le dodaja, da le ta neutemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o domnevi obstoja procesne predpostavke za izdajo sklepa o prodaji na podlagi mnenja ločitvenega upnika, ki temelji na neodzivu ločitvenega upnika (četrti odstavek 345. člena ZFPPIPP). Upnik namreč ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da se na poziv ni z ničemer odzval. V kolikor je bil upnik mnenja, da poziv nima vseh podatkov za odločitev, bi moral svoje stališče pravočasno sporočiti sodišču, da le to lahko o njemu odloči in svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, česar pa ni storil. Tudi sicer je nejasno njegovo pritožbeno stališče, da bi morala zahteva vsebovati že razloge odločitve, ki jih vsebuje pozneje izdani sklep o prodaji. Zato je neutemeljen tudi pritožnikov predlog, da je treba postopek prodaje ustaviti dokler sodišče nanj ne naslovi nove, popolne zahteve za podajo mnenja in dokler ne izteče 15 dnevni rok, ki ga za mnenje določa zakon.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene trditve, ki so bile pomembne za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Oba pritožnika zastopa direktor J. Ž.