Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cpg 568/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.568.2019 Generato dall'IA

Appeal partially allowed; first-instance judgment reversed on procedural grounds regarding right to cross-examination.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cpg 568/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially allowed the defendant's appeal against the first-instance judgment regarding enforcement proceedings. The defendant argued that the trial court failed to grant a postponement of the hearing because their legal representative would be unavoidably detained, thereby violating their right to present evidence and cross-examine the opposing party. The court ruled that the first-instance court erred by not postponing the hearing to ensure the defendant could access the opposing party's evidence, necessitating a retrial to correct this procedural imbalance.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 339. odst. 2. 8.; ZPP 343. odst. 4.; ZPP 354. odst. 1. The court must postpone a hearing if a party cannot present evidence or cross-examine the opposing party due to unavoidable absence, and failure to do so requires the case to be remitted for a new trial.

Parole chiave

Generato dall'IA
right to cross-examination procedural imbalance postponement of hearing access to evidence remittal for retrial enforcement proceedings legal representative absence spese di esecuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA
VSK sklep Cpg 136/2013
Appeal allowed; first instance court wrongly rejected evidence request regarding agreed replacement value.
VSL sodba II Cpg 1750/2013
Appeal dismissed; court upheld first instance judgment on construction contract dispute regarding hidden defects and evidence admissibility.
VSC, sklep Cpg 147/2013
Construction contract appeal upheld; court reversed first instance for overvaluing work under 'turnkey' clause.
VSM sklep I Cp 676/2015
Court allows appeal to annul first instance judgment regarding return of gifts due to broken cohabitation. The court found the one-year revocation period inapplicable for this claim. The court ruled that the general five-year limitation period applies to claims for the return of gifts based on broken cohabitation, as the specific one-year revocation period under Article 543 of the Obligations Code does not apply to such claims. The court annulled the first instance judgment and remanded the case for a new trial. The court held that the general five-year limitation period applies to claims for the return of gifts based on broken cohabitation, as the specific one-year revocation period under Article 543 of the Obligations Code does not apply to such claims. The court annulled the first instance judgment and remanded the case for a new trial. The court held that the general five-year limitation period applies to claims for the return of gifts based on broken cohabitation, as the specific one-year revocation period under Article 543 of the Obligations Code does not apply to such claims. The court annulled the first instance judgment and remanded the case for a new trial.
VSL sklep I Cpg 649/2010
Appeal allowed; court reversed first instance for improper recalculation of debt offset and enforcement agreement interest.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v II., III., IV. in VI. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, v ostalem pa se pritožba (zoper I. točko izreka) zavrže.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 61999/2017 z dne 10. 7. 2017 razveljavi v celotnem še nerazveljavljenem delu, torej tudi v celotni I. in III. točki izreka (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 5.501,76 EUR (II. točka izreka) ter da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 4.965,27 EUR (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki plačati znesek 5.501,76 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska od 3. 6. 2017 dalje za čas do plačila (IV. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 29,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 3. 6. 2017 dalje do plačila (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 1.370,23 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega plačilnega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v I. do IV. točki izreka ter v VI. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba je delno nedovoljena, v pretežnem delu pa je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je I. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi v še nerazveljavljenem delu zaradi odločanja o tožbenem zahtevku in pobotnem ugovoru s štiričlenskim izrekom v II. do V. točka izreka, tako kot mu to nalaga tretji odstavek 324. člena ZPP. Tožena stranka torej za pritožbo zoper I. točko izreka nima pravnega interesa, saj ji pritožba v tem delu ne prinaša pravne koristi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v delu, s katerim napada I. točko izreka, kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je pravočasno obvestila sodišče, da bo njen zakoniti zastopnik na dan naroka nujno službeno zadržan. Sodišče prve stopnje prošnje za preložitev naroka ni upoštevalo in zakonitemu zastopniku tožene stranke ni dalo možnosti, da bi bil zaslišan. Prav tako tudi ni zaslišalo prič tožene stranke I. A. in R. K., niti ni zavrnitve predlaganega dokaza obrazložilo, čeprav bi ti priči lahko potrdili toženčeve navedbe v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti s strani tožeče stranke. Sodišče je, na drugi strani, na naroku dne 26. 3. 2019 zaslišalo tožečo stranko in z njene strani predlagane priče. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki onemogočilo dokazovanje spornih dejstev ter jo postavilo v občutno slabši položaj od tožeče stranke. Nadalje je sodišče na naroku dne 26. 3. 2019 v zapisnik o naroku zapisalo, da listin, ki jih je na naroku v spis vložila nasprotna stranka, ne bo kontradiktorno obravnavalo in nanje ne bo oprlo odločitve. Toženi stranki jih je vročilo šele ob zaključku naroka in ji ni dalo možnosti, da se o njih izjavi. Kljub temu da za takšno postopanje ni imelo soglasja strank, je izpodbijano odločbo oprlo na vsebino tako predloženega dokaza (zapisnika o zaslišanju iz drugega postopka), ki ga ni neposredno obravnavalo. Na podlagi tega dokaza je sodišče tudi napačno zaključilo, da lakiranje pultov ni bilo predmet dogovora med pravdnima strankama.

7. Po presoji pritožbenega sodišča so utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem toženi stranki kršilo možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bilo načelo kontradiktornosti kršeno zato, ker je sodišče prve stopnje na naroku dne 26. 3. 2019 zaslišalo le tožečo stranko in priče tožeče stranke, to je S. Z. in J. M., ni pa zaslišalo tožene stranke niti s strani tožene stranke predlaganih prič, I. A. in R. K. Kot je tožena stranka navajala v dokaznem predlogu, bi lahko predlagani priči potrdili toženčeve navedbe, da je pri družbi A. d. o. o. naročil material in dostavo, ki ga tožeča stranka ni dobavila (prva pripravljalna vloga tožene stranke točka 8. stran 4). Navedene dokaze je torej tožena stranka predlagala v zvezi z ugotavljanjem (ne)pravočasne in (ne)kakovostne izpolnitve obveznosti s strani tožeče stranke, kar je bil glavni ugovorni razlog tožene stranke (točka 2. obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke svojo odsotnost opravičil zaradi službenih obveznosti, kar kaže na to, da je sodišče prve stopnje sicer štelo njegovo opravičilo za utemeljeno, vendar pa kljub temu ni razpisalo novega naroka, na katerem bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem. Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo tožečo stranko ter z njene strani predlagane priče, ni pa zaslišalo tožene stranke niti z njene strani predlaganih prič I. A. in I. K., ne da bi za to navedlo utemeljen razlog, porušilo procesno razmerje med strankama. Tožena stranka tako v pritožbi utemeljeno navaja, da ji ni bila dana možnost, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje izjavi. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku izvede še neizvedene dokaze oziroma zavrnitev dokaznih predlogov obeh pravdnih strank obrazloži.

8. Tudi pritožbeni očitek, da se izpodbijana sodba opira na dokaz, glede katerega toženi stranki ni bila dana možnost, da se o njem izjavi, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 26. 3. 2019 je tožeča stranka v spis vložila razne listine, med drugim tudi zapisnik iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v zadevi VI Pg 2392/2017. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da bo listine vzelo v sodni spis, ne bo pa jih kontradiktorno obravnavalo in nanje tudi ne bo oprlo svoje odločitve. Listine je tako nasprotni stranki vročilo šele ob zaključku naroka. Kljub navedenemu pa je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo prav na vsebino zapisnika v zadevi VI Pg 2392/2017 z dne 26. 9. 2018. S tem je toženi stranki kršilo pravico do izjavljanja, saj je sodbo oprlo na dokaz, glede katerega stranki ni dalo možnosti, da se o njem izjavi, tožena stranka pa se obravnavi tega dokaza tudi ni odpovedala.

9. Pravica do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornost) je pravica stranke, da se izjavi o dokazu, ki ga je sodišču predložila (predlagala izvedbo) nasprotna stranka. Gre za pravico stranke do informacije. Sodišče mora stranki omogočiti, da se seznani z vlogami in vsemi listinami, ki jih je v spis vložila nasprotna stranka. Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila. To velja tudi za zapisnik z naroka v drugi zadevi. Ni torej bistveno, ali gre za javno listino ali ne. Pravica do izjave velja za vse navedbe nasprotne stranke in predložene dokaze.

10. Okoliščine, ki upravičujejo preložitev naroka, 1 so predvsem potreba po izvedbi dokazov (npr. zaradi utemeljenega opravičila stranke ali priče, ali če sodišče glede na uspeh dokaznega postopka ugotovi, da bi moralo zaslišati še druge predlagane priče, ali če ena stranka na naroku poda navedbe in predloži dokazne listine, o katerih se nasprotna stranka ne more takoj izjaviti). Po presoji pritožbenega sodišča v konkretni zadevi na prvem naroku niso bili izpolnjeni pogoji za končanje glavne obravnave. Sodišče prve stopnje bi moralo zato zaradi zagotovitve pravice strank do izjave narok za glavno obravnavo preložiti.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba tožene stranke iz navedenih razlogov utemeljena. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravice do izjavljanja, kontradiktornosti), ki jo tožena stranka uveljavlja v pritožbi. Glede na očitan obseg procesnega neravnovesja med pravdnima strankam je potrebno zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, saj bi sicer pritožbeno sodišče nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva. Poleg navedenega bi bil razpis pritožbene obravnave v tej zadevi neekonomičen, ker bi bilo treba zaradi zagotovitve načela neposrednosti ponovno izvesti že vse izvedene dokaze (z zaslišanjem tožeče stranke in prič), med tem ko bo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dokazni postopek zgolj dopolnilo tako, da bo izvedlo še neizvedene dokaze. Vse navedeno so okoliščine, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II., III. in IV. ter VI. točki izreka razveljavilo in v zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Preložitev naroka ni isto kot preklic naroka, ko npr. sodišče pred izvedbo že razpisanega naroka izve, da edinega procesnega dejanja, zaradi katerega je bil narok razpisan, ne bo mogoče opraviti ali če že pred opravo naroka ugotovi, da niso izkazani pogoji za opravo naroka, ker niso izkazana vabila strankam.