Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 556/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.556.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; translation duty for foreign documents did not exist while using a local agent.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 556/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment, confirming the lower court's rejection of the appeal due to lack of a secure electronic signature. The defendant argued for a fair trial by claiming he was forced to respond in an unintelligible language while receiving documents in his native tongue. The court ruled that translation obligations under the Civil Procedure Act only applied when documents were served directly, not when a local agent was used, and translations were provided for documents served via the foreign court.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

103. člen ZPP; 104. člen ZPP; 146. člen ZPP; 146.a člen ZPP; Uredba (ES) 1393/2007: The duty to provide translations of foreign documents arises only upon direct service to the party; when service is effected through a local authorized agent, no translation obligation exists under domestic law.

Parole chiave

Generato dall'IA
translation duty authorized agent direct service fair trial rights Civil Procedure Act international service procedural fairness firma digitale

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Tožniki so za vsa pisanja, ki so bila vročena tožencu po zaprošenem organu v Republiki Hrvaški, zagotovili prevod v jezik, ki ga toženec razume. Dokler so mu bila pisanja vročana po pooblaščenki za sprejemanje pisanj v Sloveniji pa dolžnost zagotovitve prevodov skladno s 146. in 146.a členom ZPP ni obstajala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčevi pritožbi (list. št. 187 in 188) zoper sklepa, izdana v tej pravdni zadevi dne 8. 6. 2016 in 10. 7. 2017. Toženec je pritožbi v identičnem besedilu posredoval na sodišče po elektronski pošti, a ju ni podpisal z varnim elektronskim podpisom. Pritožbi je štelo za nepopolni in ju je brez pošiljanja v popravo zavrglo.

2. Toženec v laični pritožbi sklep izpodbija v celoti in navaja, da je bil sprejet pod spletom okoliščin, ki niso bile v korist pravičnega sojenja. Od začetka procesa je bil v podrejenem položaju, saj je bil prisiljen, da odgovarja v jeziku, ki mu ni razumljiv. Moral si je zagotoviti zastopnika za sprejemanje pošte, sedaj pa pošto dobiva na svoj naslov v jeziku, ki ga razume. Pritožbeno sodišče poziva, da mu omogoči pravično sojenje in navaja, da ima interes, da se postopek čimprej zaključi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede nepopolnosti pritožb zaradi izostanka varnega elektronskega podpisa, zato pritožbeno sodišče ugotovitvam sodišča prve stopnje pritrjuje, pritožba pa je že iz tega razloga neutemeljena. A ker toženec v pritožbi zatrjuje, da je prišlo do nepravičnega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno, da v postopku sodeluje v jeziku, ki ga razume, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju izreka tudi do teh pritožbenih navedb.

5. Skladno s 103. členom ZPP se vloge, odločbe in druga pisanja pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču, skladno s 104. členom ZPP pa morajo stranke in drugi udeleženci v postopku tožbe, pritožbe in druge vloge pri sodišču vložiti v slovenskem jeziku ali jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Toženec nepravilne vročitve konkretnih vlog, ki naj jih ne bi razumel, ne navaja, zato je pritožba pavšalna in tudi iz tega razloga neutemeljena.

6. Po pregledu sodnega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo skladno z zgoraj navedenimi določili in ni kršilo toženčevih postopkovnih pravic. Sodišče stopnje je tožencu tožbo (prvo vročanje) pravilno vročilo na naslov, naveden v tožbi v Sloveniji. Ko je po prejetju odgovora na tožbo prišlo do podatka, da toženec prebiva v tujini, ga je skladno s 146. členom ZPP pravilno pozvalo, da v Sloveniji imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, kar je storil, v nadaljevanju postopka pa mu je pisanja vročalo tudi neposredno preko pristojnega sodišča v Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe (ES) 1393/2007. Za vsa pisanja, ki so mu bila vročena po zaprošenem organu v Republiki Hrvaški in jih je toženec zavrnil, so tožniki zagotovili prevod v jezik, ki ga toženec razume. Dokler so mu bila pisanja vročana po pooblaščenki za sprejemanje pisanj v Sloveniji (pooblaščenka je pooblastilo odpovedala 8. 8. 2016 - list. št. 109) pa dolžnost zagotovitve prevodov skladno s 146. in 146. a členom ZPP ni obstajala.

7. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.