Appeal dismissed; court upheld tax assessment and non-remission of appeal fee under ZST-1 and ZPP rules.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Higher Labour and Social Court dismissed the appeal, confirming the first-instance court's decision to reject the claimant's request for tax remission. The claimant argued that blocked accounts and financial hardship justified a waiver of the 33 EUR appeal fee, citing violations of constitutional rights. The court ruled that the claimant failed to substantiate her financial inability to pay the low fee and did not meet the statutory criteria for remission under the Court Fees Act.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZST-1 4. odst. 11.; ZPP 105.a. člen: The court must reject a request for remission of court fees when the applicant fails to provide concrete evidence of financial inability to pay a low fee, and non-payment results in the deemed withdrawal of the appeal.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Na podlagi tarifne številke 30010 ZST-1 znaša taksa za pritožbo 33,00 EUR, kot jo je pravilno odmerilo sodišče prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženke zoper plačilni nalog (točka I izreka sklepa). Toženke ni oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 4. 2. 2020 (točka II izreka). Odločilo je, da bo, če sodna taksa za pritožbo, odmerjena s plačilnim nalogom z dne 3. 3. 2020, ne bo plačana v roku petnajst dni od vročitve pisnega odpravka sklepa, štelo, da je toženka pritožbo z dne 28. 2. 2020 umaknila (točka III izreka).
2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno odmerilo sodno takso za pritožbo. Odmere ni obrazložilo, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka ima blokirane transakcijske račune in nima sredstev, s katerimi bi lahko plačala sodno takso. Je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju. Sodišče prve stopnje bi jo moralo oprostiti plačila sodne takse, ne le odložiti plačila, saj ni videti, da bi se v prihodnje karkoli spremenilo. S svojo odločitvijo je poseglo v ustavne pravice toženke (pravica do sodnega varstva, pravica do pritožbe). Toženko je onemogočilo v varstvu pravic. Zmotno je odločilo, da se, če toženka sodne takse za pritožbo ne bo plačala, pritožba šteje za umaknjeno. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da jo oprosti plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in ki jih smiselno uveljavlja pritožba, sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo, zakaj je toženki za pritožbo zoper sklep z dne 4. 2. 2020, s katerim je odločilo o pritožbi zoper naloženo plačilo predujma za izvedbo dokazov, tako da jo je zavrglo, in o predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila predujma, s plačilnim nalogom z dne 3. 3. 2020 odmerilo sodno takso v višini 33,00 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da za takšno pritožbo Zakon o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) ne predvideva posebne takse, hkrati pa ne gre za pritožbo, ki bi bila takse prosta. Na podlagi tarifne številke 30010 ZST-1 znaša taksa za pritožbo 33,00 EUR, kot jo je pravilno odmerilo sodišče prve stopnje.
6. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločalo o predlogu toženke, da se jo oprosti plačila sodne takse za pritožbo, ter pri tem upoštevalo predvsem določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Toženka posebnih razlogov, da odmerjene sodne takse v višini 33,00 EUR ne bi mogla zagotoviti, v predlogu za oprostitev niti ni navedla, ampak je le pavšalno zatrjevala, kar ponavlja v pritožbi, da ima blokirane transakcijske račune in nima sredstev, s katerimi bi lahko plačala sodno takso, in da je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju, pri čemer ni konkretizirala, zakaj zneska odmerjene sodne takse, ki je nizek, ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost.
7. S tem, ko je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev sodne takse za pritožbo toženke, ki po materialnem pravu ni utemeljen, zavrnilo, ni poseglo v njene ustavne pravice (pravica do sodnega varstva, pravica do pravnega sredstva - 23. in 25. člen Ustave RS; Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.), kot mu neutemeljeno očita v pritožbi.
8. Posledica neplačila sodne takse za pritožbo je določena v 105.a členu ZPP: če sodna taksa za pritožbo ni plačana ob njeni vložitvi oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče s plačilnim nalogom, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, se šteje, da je pritožba umaknjena. Na podlagi te določbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu utemeljeno odločilo, da se bo štelo, če sodna taksa za pritožbo ne bo plačana v roku petnajst dni od vročitve pisnega odpravka sklepa, da je toženka pritožbo umaknila, pri čemer rok teče od vročitve pravnomočne odločbe.
9. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja toženka v pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).