Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep IV Cp 83/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.83.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court held evidence must be addressed but not all evidence must be heard to establish facts with sufficient probability.

Numero d'incarto VSL Sklep IV Cp 83/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed, and the lower court's order rejecting the temporary measure was upheld. The appellant argued that the court failed to hear testimony from parents regarding the child's distress and that the daycare change endangered the child's development. The appellate court ruled that while the court must address proposed evidence, it is not obligated to hear every piece of evidence, provided it reaches a conclusion based on sufficient probability.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku 1998, 338. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju 2008, 15. člen: In proceedings for a temporary order, the court must rule on proposed evidence but is not obliged to conduct all evidence; it suffices to establish facts relevant to the proposal with sufficient probability.

Parole chiave

Generato dall'IA
temporary order procedure evidence hearing obligation child development protection daycare change dispute sufficient probability standard parental rights best interests of child ritorno del minore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
338. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
339. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
42. člen Zakona o neposredni izvršbi

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
US RS Up-232/99
1 Tako odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01 ter sklepi VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018 ter IV Cp 1760/2018 in številni drugi.
US RS Up-410/01
VSL IV Cp 1106/2018
1 Tako odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01 ter sklepi VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018 ter IV Cp 1760/2018 in številni drugi.
VSL IV Cp 1740/2018
VSL IV Cp 1760/2018
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se je sodišče dolžno izreči o predlaganih dokazih, ni pa dolžno izvesti vseh dokazov. Bistveno je, da se s potrebno verjetnostjo prepriča o dejstvih, pomembnih za odločitev o predlogu.

V konkretnem primeru ni bilo verjetno izkazano, da bi bila sprememba vrtca ogrožajoča za otrokovo zdravje ali razvoj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je nasprotna udeleženka dolžna v osmih dneh vložiti vlogo za ponovni vpis sina udeležencev v vrtec K. v A. in nemudoma po odobritvi te njene vloge otroka izpisati iz vrtca C. v B.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začasni odredbi ugodi.

Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi izvedlo dokaza z zaslišanjem predlagatelja in njegovega očeta. Oba bi lahko potrdila, da otrok ob prihodu v vrtec vsakič močno joka. Ta okoliščina pomeni, da je otrok zaradi menjave vrtčevskega okolja doživel stres, ki mu škodi in ga ogroža. Zaradi neobrazložene zavrnitve izvedbe dokazov sta podani kršitvi iz 8. točke in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati je kršena predlagateljeva pravica do poštenega sojenja.

Dejansko stanje je bilo zmotno ugotovljeno. Otrok vsak dan ob prihodu v vrtec joka, česar v prejšnjem vrtcu ni počel. Zmotna je ugotovitev, da glede na ješčnost in odsotnost težav pri počitku sprememba ni negativno vplivala na otroka. Ješčost je lahko posledica dejstva, da se otrok zateka k tolažbi s hrano, odsotnost težav pri počitku pa posledica dejstva, da ga mati pripelje že ob pol šesti uri zjutraj.

Stališče, da kraj vrtca načeloma ni vprašanje, ki bi lahko pomembno vplivalo na otrokov razvoj, morda drži, zagotovo pa na otrokov razvoj vpliva sprememba vrtca. Zanj predstavlja spremembo okolja, v katerem se je počutil varno, in pri njem povzroča zmedenost ter podpira možnost manipuliranja z njim. Sprememba vrtca zato predstavlja vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in o katerem bi se morala starša sporazumeti.

Razdalja med vrtcema je 7 km, nasprotna udeleženka pa je zaposlena v neposredni bližini A., kjer se nahaja prejšnji vrtec. Navedeni ugotovitvi ne zadostujeta za sklep, da je bilo otroka treba prepisati v drug vrtec. Sodišče ni upoštevalo, da predlagatelj dvakrat tedensko pripelje in odpelje otroka v oziroma iz vrtca in da bi to lahko naredil tudi ob drugih dneh. Če se bo otrok na vrtec privadil, bo to le posledica počasne odzivnosti sodišča, ki bo s tem nudilo varstvo samovolji nasprotne udeleženke pred koristjo otroka. Taka obravnava je posledica dejstva, da je nasprotna udeleženka mama.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju. Po utrjenem stališču v sodni praksi se z začasno odredbo uredi položaj v družini, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. 1

6. Odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe temelji na ugotovitvah,

- da sta udeleženca starša dveletnega sina in da je otrok do 1. 10. 2019 obiskoval vrtec v A.,

- da se je mati s sinom 1. 10. 2019 odselila iz skupnega doma in je odtlej nastanjena v varni hiši na območju B., da je 22. 10. 2018 podala vlogo za vpis otroka v vrtec v B., 24. 10. 2018 pa za izpis otroka iz vrtca v A.,

- da je po izteku bolniškega staleža konec oktobra morala poiskati možnosti za prevoz v službo in v vrtec v A., da nima ne avta ne vozniškega izpita, da z delom pričenja ob 6. uri zjutraj, da ni uspela najti najemniškega stanovanja, od koder bi do službe in vrtca lahko prihajala peš, in je bila zato sprememba vrtca v kraj otrokovega bivanja edina možnost, da otroku zagotovi obiskovanje vrtca,

- da se je otrok dobro vključil med vrstnike, da ob jutranji ločitvi večkrat za kratek čas pojoče, da je to za otroke njegove starosti običajno, da otrokov razvoj poteka skladno z razvojem vrstnikov, je pogovorljiv, vedoželjen, rad se vključuje v dejavnosti, je ješč in nima težav s počitkom, da je otrok zmeden le, ker ne ve, kdo pride ponj v vrtec,

- da mati ne nasprotuje stikom med otrokom in očetom.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da se je sodišče tudi v postopku za izdajo začasne odredbe dolžno izreči o predlaganih dokazih, neutemeljen pa je njen očitek, da je dolžno izvesti vse dokaze (četudi to ne bi bistveno podaljšalo postopka). Bistveno je, da se sodišče s potrebno verjetnostjo prepriča o dejstvih, pomembnih za odločitev o predlogu. Da sodišče tega v obravnavanem primeru ne bi storilo, pa ni izkazano.

8. Kot izhaja iz pritožbe, sta bila dokaza z zaslišanjem predlagatelja in njegovega očeta predlagana za potrditev trditve, da otrok ob prihodu v vrtec zelo pogosto joka, da je to posledica spremembe vrtca in da je zato zaradi materine enostranske odločitve za spremembo vrtca ogrožen zdrav otrokov razvoj. O otrokovem vedenju ob prihajanju v vrtec, poleg tega pa še o otrokovem vedenju v vrtcu nasploh je sodišče pridobilo poročilo iz vrtca. S tem je pridobilo dovolj zanesljivo podlago za odločitev, ne da bi bilo treba izvesti dokaz z zaslišanjem predlagatelja in njegovega očeta. Lahko bi le potrdila ugotovitev iz poročila, da otrok ob prihodu večkrat pojoče, o vzrokih za tako vedenje pa bi mogla le sklepati.

9. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da ni verjetno izkazano, da bi bila sprememba vrtca ogrožajoča za otrokovo zdravje ali razvoj. Možen drugačen vzrok ješčosti in odsotnosti težav pri spanju še ne pomeni, da je ta verjetnejši od tega, ki je ugotovljen v izpodbijanem sklepu. Ob ugotovitvah o otrokovem siceršnjem počutju v vrtcu in vključenosti v tamkajšnje aktivnosti ni podlage za dvom o pravilnosti ugotovitve, da se otrok v vrtcu dobro počuti in se normalno razvija.

10. Drži, da je sprememba vrtca za dveletnega otroka pomembna sprememba, ni pa izkazano, da bi ta sprememba pomembneje vplivala na sina udeležencev. Neutemeljeni so tudi očitki o dajanju prednosti samovoljnemu ravnanju. Odkar se je mati s sinom odselila z dotedanjega skupnega doma, je bil v obravnavanje družine vključen center za socialno delo. Iz njegovih poročil, na katerih temeljijo tudi ugotovitve v izpodbijanem sklepu, izhaja, da je do spremembe vrtca resda prišlo na podlagi materinega predloga – in ne soglasnega predloga staršev, a hkrati tudi, da je bila to odločitev, ki je bila sprejeta ob upoštevanju danih razmer. Ni na mestu očitek, da mati ni zmogla otrokovih koristi postaviti pred svoje, sploh pa ni šlo za materino kaprico, na kar bi moglo kazati pritožnikovo poudarjanje samovoljnosti materinega ravnanja. Nobene podlage tudi ni za sklepanje, da bi bila odločitev drugačna, če bi bili vlogi staršev (in njuna položaja) zamenjani. Prav tako ni izkazano, da bi bila alternativa, ki jo omenja pritožnik, izvedljiva, niti pritožnik ni izkazal, da bi bila v času, ko je bilo treba sprejeti odločitev o vrtcu, starša zmogla sodelovati na način, ki ga terja v pritožbi ponujena možnost.

11. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 Tako odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01 ter sklepi VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018 ter IV Cp 1760/2018 in številni drugi.