Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 438/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.438.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; inheritance agreement deemed a court settlement requiring annulment action, not appeal.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 438/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment on inheritance, confirming the distribution of the estate based on a settlement agreement. The appellant argued the agreement was unfair and did not reflect true intent, claiming unequal asset division, but the court held that such agreements constitute court settlements. Consequently, the court ruled that an appeal is the improper legal remedy for challenging a court settlement, which can only be contested via a specific annulment action under strict conditions.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 392. člena ZPP; drugi odstavek 392. člena ZPP: Konkretni dedni dogovor je sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance settlement court settlement annulment action appeal inadmissible ZPP article 392 estate division legal remedy desistenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
prvi odstavek 392. člena Zakona o pravdnem postopku
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392.
drugi odstavek 392. člena Zakona o pravdnem postopku
drugi odstavek 307. člena Zakona o pravdnem postopku
2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku
163. člena Zakona o dedovanju

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 21. - 22. 12. 1983
2 Glej načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 21. - 22. 12. 1983, VSL sklepa II Cp 354/2009 in II Cp 557/2019, VSK sklep Cp 361/2009, VSM sklep I Cp 581/2019.
VSL sklepa II Cp 354/2009
1983, VSL sklepa II Cp 354/2009 in II Cp 557/2019, VSK sklep Cp 361/2009, VSM sklep I Cp 581/2019.
II Cp 557/2019
Appeal dismissed; court upheld inheritance decree and temporary guardians based on heirs' settlement agreement.
VSK sklep Cp 361/2009
Appeal dismissed; inheritance agreement in will proceedings cannot be challenged via appeal, only via annulment suit.
VSM sklep I Cp 581/2019
1983, VSL sklepa II Cp 354/2009 in II Cp 557/2019, VSK sklep Cp 361/2009, VSM sklep I Cp 581/2019.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ne more izpodbiti veljavnosti dednega dogovora, ker pritožba ni primerno pravno sredstvo, ki bi dopuščalo izpodbijanje sodne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in zakonite dediče, katerim je določilo dedne deleže, ugotovilo je, da so zakoniti dediči sklenili sporazum o delitvi zapuščine in na podlagi tega sporazuma, je sodišče prve stopnje razdelilo zapuščino med zakonite dediče, zemljiški knjigi pa odredilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti vpiše lastninsko pravico na zakonite dediče pri zapustniku lastnih nepremičninah.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zakoniti dedič A. D. 1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o dedovanju spremeni v delu, ki se nanaša na pridobljeno premoženje A. G. in pritožnika, podredno pa, da sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sporazum o delitvi zapuščine, ki so ga sklenili zakoniti dediči in ki ga je upoštevalo sodišče v izpodbijanem sklepu, "vprašljiv", ker ne odraža prave volje zakonitih dedičev in ker je nepravičen. Sodišče bi moralo varovati pravice dedičev in paziti, da njihove pravice niso kršene. Zakonita dedinja A. G. je na podlagi sporazuma o delitvi zapuščine prejela več kot drugi dediči, česar pritožnik ob podpisu sporazuma ni vedel. Ker je bila zapuščina neenakomerno porazdeljena, se pritožnik ne strinja z dednim sporazumom. Pritožnik je na podlagi sporazuma o delitvi zapuščine prejel dediščino v vrednosti 33.000,00 EUR, A. G. pa v vrednosti 126.900,00 EUR. Gre za očitno nesorazmerje.

3. Zakonita dedinja A. G. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni varovalo koristi zakonitih dedičev, vendar konkretno ne navede, katere dolžnosti, kot so določene v procesnih in materialnih predpisih, je sodišče prve stopnje opustilo v zapuščinskem postopku, s tem, ko je pri odločitvi upoštevalo sporazum o delitvi zapuščine, ki so ga sklenili (vsi) zakoniti dediči. Tak sporazum mora sodišče upoštevati v sklepu o dedovanju na podlagi tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve postopka.

6. S sporazumom o delitve zapuščine so zakoniti dediči izrazili voljo, na kakšen način naj zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju razdeli zapuščino med zakonite dediče, zato je bilo zapuščinsko sodišče dolžno ta sporazum upoštevati v sklepu o dedovanju. Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP. Takšno je tudi stališče sodne prakse. 2

7. Sodna poravnava je veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in ko ta zapisnik podpišejo (drugi odstavek 307. člena ZPP). Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Te procesne predpostavke so bile v konkretnem primeru izpolnjene, zato pritožnik s pritožbo ne more izpodbiti veljavnosti dednega dogovora, ker pritožba ni primerno pravno sredstvo, ki bi dopuščalo izpodbijanje sodne poravnave.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. člena ZD).

1 V nadaljevanju pritožnik.

2 Glej načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 21. - 22. 12. 1983, VSL sklepa II Cp 354/2009 in II Cp 557/2019, VSK sklep Cp 361/2009, VSM sklep I Cp 581/2019.