Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 668/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.668.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed for lack of legal interest as it sought a ruling outside the first instance scope.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 668/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed because the appellant requested a finding of business incapacity for the period 2004 to 2016, which fell outside the scope of the first-instance proceedings. The first-instance court had only ruled on whether business incapacity should be revoked, not whether it existed during those specific years. The appellate court determined that since the appellant could not improve their legal position with this new request, they lacked the necessary legal interest for an appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 343. člen; 352. člen: An appeal is inadmissible if the appellant lacks a legal interest, meaning their legal position cannot be improved by the appellate court's decision if it finds the appeal justified.

Parole chiave

Generato dall'IA
lack of legal interest business incapacity scope of first instance inadmissible appeal ZPP 343 procedural standing improvement of position

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu ne odvzame poslovne sposobnosti.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožuje se laično, brez navedb pritožbenih razlogov. Opisuje potek življenja in zdravstvene težave ter navaja, da je 18 let neprekinjeno jemal Apaurin brez psihiatrične in terapevtske pomoči, zaradi česar je prišlo do poslabšanja psihičnega in fizičnega zdravja. Zaradi tega je zabredel v poslovne težave, do takrat pa je bil uspešen. Padel je v kolesje sodišč, imel je smolo z odvetniki, zoper njega se vodi več postopkov izvršb. Želi, da sodišče na podlagi zdravniških mnenj ugotovi, da je bil poslovno nesposoben najmanj v času od leta 2004 do leta 2016, potem pa se mu je stanje začelo izboljševati.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

5. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno pravno korist. Pravni interes ima torej tista stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.

6. Poleg splošnih procesnih predpostavk morajo biti za dopustnost pritožbe izpolnjene še posebne pritožbene procesne predpostavke, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, in če ugotovi, da katera od njih ni podana, pritožbo brez nadaljnjega zavrže. 1

7. Prvostopenjsko sodišče je uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca po uradni dolžnosti na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti V K 17499/2012 s 25. 3. 2014. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (352. člen ZPP).

1 Primerjaj J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 342.