Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep Cst 196/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.196.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; debtor's late objection to sale upheld despite constitutional interpretation of appeal rights.

Numero d'incarto VSL Sklep Cst 196/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision rejecting her objection to the sale of her property. Although the debtor argued that Article 344(1) of the Insolvency Act should not exclude her appeal rights, the court found her objection untimely as it was filed after the sale order became legally binding. The court ruled that while the Constitutional Court previously interpreted the article to allow debtor appeals in personal insolvency, the specific procedural defect of late filing rendered the objection inadmissible regardless of the substantive right to appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 344(1) of the Insolvency Act; Article 25 of the Constitution: The principle of proportionate application of legal rules requires that rules governing one legal situation cannot be applied to a fundamentally different situation; however, procedural deadlines for appeals remain binding regardless of the nature of the party, and a late-filed objection is inadmissible even if the party would otherwise have a right to appeal.

Parole chiave

Generato dall'IA
insolvency procedure personal insolvency sale of property procedural deadline admissibility of appeal proportionate application legal certainty

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Constitutional Court Decision Up-949/12 of 10.10.2013

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselneuporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevano načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo pritožbo dolžnice z dne 17. 2. 2020.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica z navedbo, da tega dne ni spisala nobene pritožbe in se zoper sklep o prodaji nikoli ni pritožila, saj sama želi, da se njena stanovanjska hiša čimprej proda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V spisu se nahaja vloga dolžnice z dne 11. 2. 2020, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo dne 17. 2. 2020 (p.d. 184). V navedeni vlogi, naslovljeni kot „Zadeva: Sodno varstvo, prodaja nepremičnine, cena“ dolžnica sodišče naproša, da popravi ceno na javni dražbi, saj se za ceno 110.000,00 EUR hiša ne bo prodala. Prosi zato za sodno varstvo za dodelitev cene. Ker je ceno za nepremičnino, ki je predmet prodaje po sklepu St 000/2017 z dne 17. 1. 2020 (p.d. 177) določilo sodišče s tem sklepom, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da se dolžnica pritožuje zoper ta sklep. Zoper razpis javne dražbe z dne 10. 2. 2020 (p.d. 181), ki je le izvedbeno dejanje sklepa o prodaji, namreč ni pravnega sredstva.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je pritožbo dolžnice (ki jo je prejelo 17. 2. 2020) prvostopenjsko sodišče zavrglo iz dveh razlogov: 1. ker njena pritožba zoper sklep o prodaji ni dopustna, saj se zoper sklep o prodaji lahko po prvem odstavku 344. člena ZFPPIPP pritožijo samo upniki in 2. ker je dolžnica pritožbo vložila po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka, saj je sklep o prodaji postal pravnomočen dne 4. 2. 2020.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselne uporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevalno načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

7. Pritožnica pa ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je sklep o prodaji z dne 17. 1. 2020 postal pravnomočen 4. 2. 2020. Sama celo izrecno navaja, da se zoper ta sklep ni pritožila. Ker pa je prvostopenjsko sodišče njeno vlogo z dne 11. 2. 2020 (p.d. 181) glede na njeno zgoraj v točki 4 obrazložitve povzeto vsebino pravilno prepoznalo kot pritožbo zoper sklep o prodaji, je v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da je bila vložena prepozno, po nastopu pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma po izteku pritožbenega roka. Za izpodbijano odločitev je prvostopenjsko sodišče imelo podlago v prvem odstavku 128. člena ZFPPIPP.

8. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).