Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1983/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1983.2019 Generato dall'IA

Court rejects appeal, upholding first instance decision to transfer case based on GURS data for value assessment.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1983/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the plaintiffs' appeal against the first instance court's decision to transfer the case due to lack of jurisdiction. The plaintiffs argued that using General Directorate for Real Estate (GURS) data to determine the value of the dispute was unconstitutional and inaccurate compared to their claimed interests. The court ruled that GURS data constitutes a fast and appropriate method for establishing value, rejecting the plaintiffs' new arguments as inadmissible under procedural law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 44. člen; 30. člen; 337. člen; 365. člen 2. točka; 151. člen: Publicly available GURS data constitute a fast and appropriate method for determining the value of non-monetary claims affecting jurisdiction, even if not perfectly accurate regarding current market value.

Parole chiave

Generato dall'IA
value of dispute determination GURS data reliability real estate valuation jurisdictional transfer procedural inadmissibility non-monetary claim market value assessment valore limite di stima

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spora v tej zadevi na 4.201,15 EUR (I.), izreklo se je za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu (II.) in sklenilo, da bo po pravnomočnosti zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Radovljici (III.).

2. Zoper takšno odločitev sta se pritožila tožnika. Menita, da se sodišče pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne bi smelo opreti na podatke GURS. Način ugotavljanja vrednosti nepremičnin je bil namreč spoznan za neskladnega z Ustavo. Sama sta navedla, da je cena za m2 na področju K. 1.700 EUR, sedaj pa navajata, da je celo 2.010 EUR, zato vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR. Sploh pa ne gre za denarni znesek ali za vrednost dela nepremičnine, pač pa za odstranitev zidu in sama sta svoj interes ocenila na 21.000 EUR.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 44. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki nalaga sodišču, da se v primeru očitno previsoke ali prenizke opredelitve vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, ki vpliva na stvarno pristojnost sodišča, na hiter in primeren način prepriča o pravi vrednosti. Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so tak hiter in primeren način, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine. Pritožnika se neutemeljeno sklicujeta na podatke, ki naj bi jih sama navedla, češ da je povprečna cena za m 2 1.700 EUR, saj niti taka vrednost nepremičnine ob tem, da je v konkretnem primeru dejansko spornih 10.5 m2, ne da zmnožka nad 20.000,00 EUR, pač pa 18.500,00 EUR. Novi, še višji podatki so nedovoljena pritožbena novota (337. čl. ZPP). Predvsem pa se pritožnika sklicujeta na podatke na splošno, medtem ko je sodišče prve stopnje podatke o vrednosti pri GURS pridobilo in upoštevalo za konkretno sporno nepremično. Res je sicer, kar navajata pritožnika, da v tej pravdi ne gre neposredno za plačilo vrednosti 10,5 m2 nepremičnine, pač pa za dosego dejanja, konkretno za odstranitev zidu. Res je, da je v takem primeru treba na vrednost spora gledati širše oz. pri tem upoštevati tudi morebitni širši, dodatni interes strank. Vendar tega svojega večjega interesa tožnika konkretno ne utemeljita. V tožbi sama navajata, da jima je bilo s postavitvijo zidu, katerega odstranitev zahtevata, odvzetih cca 10,5 m2 stanovanjske površine, kar opredeljujeta celo v svojem zahtevku. Drugega (premoženjskega ali nepremoženjskega) interesa v zvezi s svojim zahtevkom ne omenjata, niti ne v vlogi, v kateri odgovarjata na ugovor stvarne pristojnosti, ki ga je podal toženec.

6. Sodišče prve stopnje je torej pravilno korigiralo očitno previsoko navedeno vrednost spora in nato pravilno odločilo, da ni stvarno pristojno (30. čl. ZPP). Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP), odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pa je pridržana za končno odločitev (151. čl. ZPP).