Legislator Giurisprudenza & Legislazione
UPRS Sodba IV U 224/2017-7 ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.224.2017.7 Generato dall'IA

Administrative court dismisses debt discharge request for court fines as tax law provisions do not apply.

Numero d'incarto UPRS Sodba IV U 224/2017-7
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking the discharge of a court-imposed fine. The defendant argued that tax law provisions regarding debt discharge do not apply to court fines, which are governed by the Offenses Act. The court agreed, ruling that neither the Tax Procedure Act nor the Offenses Act provides a legal basis for granting debt discharge for such obligations.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

110. odstavek 1. člen ZDavP-2; 202. člen ZP-1: Provisions on debt discharge in the Tax Procedure Act do not apply to court fines, which are regulated exclusively by the Offenses Act.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fines debt discharge tax procedure act offenses act administrative lawsuit legal basis financial hardship estinzione dell'obbligazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
110. odstavek 1. člen ZDavP-2
202. člen ZP-1
1. točka prvega odstavka 129. člen ZUP
1. odstavek 63. člen ZUS-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, ne po določbah ZDavP-2, ne po določbah ZP-1, ni mogoče obravnavati, zato ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ za odločanje o odlogu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 nimata podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski organ, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, je z izpodbijanim sklepom, št. DT 4933-50536/2013-6 z dne 28. 4. 2017 odločil, da se vloga dolžnika A.A. za odpust dolga – globe, po odločbi Okrajnega sodišča v Žalcu, št. PRUZ 0000397/2009 z dne 9. 1. 2009, ki je postala izvršljiva 19. 9. 2009, zavrže (1. točka izreka); da stroški postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka); in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (3. točka izreka).

2. Dolžnik je zaprosil za odpust dolga, zaradi finančne stiske v kateri se nahaja. Vlogo je prvostopenjski organ zavrgel, ker je po vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da je Okrajno sodišče v Žalcu, v skladu z 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), naslovnemu organu 28. 3. 2003 predlagalo izvršbo odločbe Okrajnega sodišča v Žalcu, št. PRUZ 0000397/2009, ki je bila izdana 9. 1. 2009 in postala izvršljiva 19. 9. 2009 (globa v višini 500,75 EUR). Pojasnil je, da se v skladu z določbo enajstega odstavka 202. člena ZP-1, z dnem, ko sodišče oziroma prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo, na finančno upravo prenese tudi terjatev v korist državnega proračuna. Pri odločanju o plačilnih ugodnostih za prekrškovne terjatve se upoštevajo pravila ZP-1, saj se določbe ZDavP-2, kot to določa drugi odstavek 110. člena ZDavP-2, ne uporabljajo. Tudi ZP-1 odpisa, delnega odpisa ali odloga plačila prekrškovnih terjatev ne predvideva, zato se vloga za odlog plačila dolga ne šteje kot upravna zadeva in jo je bilo treba na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavreči. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je invalidski upokojenec z nizko pokojnino in da preživlja ženo, ki je brezposelna. Februarja je končal osebni stečaj, s preizkusom dveh let in ker nima ničesar drugega kot pokojnino, je zaprosil za odpis dolga. Prošnja je bila zavrnjena, zato sodišču predlaga, da prouči njegovo prošnjo. V dopolnitvi tožbe tožnik prosi za odpis dolga oziroma smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve iz upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Uvodoma sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je tožeča stranka z vlogo predlagala odpis dolga, globe izrečene z odločbo Okrajnega sodišča v Žalcu, št. PRUZ 0000397/2009, ki je bila izdana 9. 1. 2009 in postala izvršljiva 19. 9. 2009.

7. Po presoji sodišča, tako prvostopenjski, kot drugostopenjski organ, za odločanje o odlogu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 nimata podlage. Tako prvi odstavek 110. člena ZDavP-2, umeščen v 3. podpoglavje ZDavP-2, z naslovom „Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka ter neizterljivost davka“, določa omejitev uporabe določb tega poglavja (določbe 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporabljajo za globe, stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače). Oba organa sta se pravilno sklicevala tudi na odsotnost določb o odpisu v določbah ZP-1.

8. Glede na to, da tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, ne po določbah ZDavP-2, ne po določbah ZP-1, ni bilo mogoče obravnavati, je izpodbijani upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.