Court dismisses appeal regarding correct court fee application for objection against enforcement order.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the objection against the enforcement order. The defendant argued the court fee was incorrect based on the debt amount, but the court correctly applied the fixed fee for this specific procedural stage. The decision rests on the statutory rule that this particular appeal process mandates a uniform fee regardless of the underlying claim's value.
Regesto Legislator
Generato dall'IATar. št. 4031 ZST-1; Tar. št. 4021 ZST-1: For an appeal against an objection to an enforcement order, a uniform court fee applies irrespective of the claim amount, and the fee schedule for the objection stage does not govern the appeal stage.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi tar. št. 4031 ZST-1 določa enotno sodno takso 125,00 EUR, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na znesek terjatve, ker v tem primeru višina sodne takse ni odvisna od tega.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper plačilni nalog z dne 20. 9. 2019. Ugotovilo je, da je dolžnica 10. 9. 2019 vložila pritožbo. Za pritožbo je določena sodna taksa po tar. št. 4031 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v višini 125,00 EUR. Sodišče je dolžnici v plačilnem nalogu z dne 20. 9. 2019 pravilno določilo plačilo sodne takse, saj jo je po tar. št. 4031 ZST-1 v višini 125,00 EUR.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodna taksa 125,00 EUR previsoka in napačno zavedena ter zaračunana glede na znesek terjatve. Sodišče naproša, da zadevo še enkrat pregleda in na novo določi višino sodne takse, saj je dolgovani znesek 395,12 EUR, za katerega je predvidena taksa 55,00 EUR, kolikor ji niso na sodišču podali napačne informacije.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo kot odločilno, da je dolžnica vložila pritožbo 10. 9. 2019 in tega v pritožbi ne zanika. Iz spisa je razvidno, da je tega dne vložila pritožbo zoper sklep z dne 7. 8. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi. Za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi tar. št. 4031 ZST-1 določa enotno sodno takso 125,00 EUR, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na znesek terjatve, ker v tem primeru višina sodne takse ni odvisna od tega 1 . V pritožbi omenjena sodna taksa 55,00 EUR je predvidena po tar. št. 4021 za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z že omenjenim sklepom z dne 7. 8. 2019. Odločitev je bila materialnopravno pravilna. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo ugovoru dolžnice, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
5. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 Namen sodne takse je delno kritje stroškov, ki nastanejo z delom sodišča, in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote (odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-112/98, Up-622/05, U-I-371/06).