Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep X DoR 108/2020-3 ECLI:SI:VSRS:2020:X.DOR.108.2020.3 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal as bar exam score assessment is not an administrative act subject to judicial review.

Numero d'incarto VSRS Sklep X DoR 108/2020-3
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for leave to appeal, ruling that the assessment of the written bar exam lacks the nature of an administrative decision. The applicant argued the score assessment violated constitutional rights, but the court held that evaluating professional competence is not a discretionary administrative act. Consequently, the decision cannot be challenged in administrative court, and the applicant lacks legal interest in pursuing the appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu; Zakon o pravniškem državnem izpitu: Assessment of professional competence in bar examinations is not an administrative act and therefore cannot be the subject of administrative litigation or judicial review.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative act judicial review professional competence bar examination legal interest administrative court constitutional rights modalità e contenuto delle prove

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
sklep Vrhovnega sodišča I Up 133/2019
sklep Vrhovnega sodišča I Up 133/2019 z dne 23.
sklep Vrhovnega sodišča I Up 168/2019
sodba X Ips 30/2018
2019 glede ocenjevanja strokovne usposobljenosti v postopku izbire in imenovanja notarja, sodba X Ips 30/2018 z dne 26.
sklep Vrhovnega sodišča X Ips 222/2016
sklep Vrhovnega sodišča X Ips 180/2014
3 Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 180/2014 z dne 20.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Presoja strokovne ocene oziroma strokovnega opravila nima narave upravnega odločanja in kot taka po vsebini ne more biti predmet odločanja v upravnem sporu.

Sprejeta ocena o pisnem delu PDI ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar upravnega spora, zato ne more imeti sodnega varstva, niti zadržanega ne. Ker sta 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločitve le z ZPDI predpisani posledici sprejete ocene, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je ta del po vsebini odločba.

Nezmožnost opravljanja poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico iz 49. člena Ustave RS, saj je konkretni poklic dostopen za vse pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 6040-27/2016/30 z dne 11. 7. 2017. S to odločbo je tožena stranka ugotovila, da je kandidatka (tožnica) opravljala ponovitev pisnega dela pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju PDI) iz civilnega prava in bila ocenjena s 5 točkami (1. točka izreka odločbe), odločila, da se kandidatki ne dovoli pristop na ustni del PDI (2. točka izreka odločbe) ter ugotovila, da kandidatka celotnega izpita ni opravila (3. točka izreka izpodbijane odločbe).

2. Zoper izpodbijano sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. S sodbo, v zvezi s katero tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, je bilo odločeno o tožbi zoper izpodbijano odločbo v celoti. Iz vprašanj, glede katerih naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) revizijo dopusti, in iz njihove obrazložitve izhaja, da je za tožnico po vsebini sporna le ugotovitev iz 1. točke izreka odločbe o doseženi oceni pisnega dela PDI iz civilnega prava.

5. V skladu z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek), pri čemer je upravni akt po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek).

6. Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da presoja strokovne ocene oziroma strokovnega opravila nima narave upravnega odločanja in kot taka po vsebini ne more biti predmet odločanja v upravnem sporu. 1 Tudi pri oceni pisnega dela PDI gre za strokovno oceno dveh članov izpitne komisije, ki sta po 21. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) imenovana izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev in drugih uglednih pravnih strokovnjakov. Preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku, kot je obravnavani, ne glede na poimenovanje sprejete odločitve (odločba), ni odločanje o upravni stvari in torej tudi ne odločanje v upravnem postopku. Sprejeta ocena o pisnem delu PDI zato ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar upravnega spora, zato ne more imeti sodnega varstva, niti zadržanega ne. Ker sta 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločitve le z ZPDI predpisani posledici sprejete ocene, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je ta del po vsebini odločba.

7. Na drugačno stališče ne more vplivati pritožničino sklicevanje na kršitev 25. člena Ustave RS. Strokovna ocena dela izpita, ki ga je opravljala, namreč ni tožničina pravica, obveznost ali pravna korist, o kateri bi tožena stranka odločala v upravnem postopku, zato zoper to oceno ni pravnega sredstva in posledično zoper njo tudi ni zagotovljeno sodno varstvo. Prav tako nezmožnost opravljanja poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico iz 49. člena Ustave RS, saj je konkretni poklic dostopen za vse pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati. 2

8. Upravno sodišče je torej z odločanjem o oceni pisnega dela PDI odločalo o aktu, ki ni upravni akt in tudi ne akt, ki bi ga bilo po izrecni določbi zakona mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravno sodišče bi zato moralo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Čeprav tega ni storilo in je (po vsebinski obravnavi) tožbo zavrnilo, izpodbijana sodba ne posega v tožničine pravice in pravne koristi. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbe namreč ne pomeni vsebinske odločitve o tožbenem zahtevku (spor polne jurisdikcije), temveč le odločitev o zakonitosti upravnega akta, ki pa v obravnavanem primeru to ni. Če pa izpodbijana sodba ne posega v tožničine pravice in pravne koristi, tožnica za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa. Tudi v primeru uspeha z revizijo namreč Vrhovno sodišče ne bi moglo Upravnemu sodišču naložiti, naj v obravnavni zadevi meritorno odloči, saj za odločanje o tožničini tožbi, kot navedeno, niso podane procesne predpostavke. 3 Ker si torej tožnica z vložitvijo revizije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tudi za odločanje o dopustnosti te revizije nima pravnega interesa.

9. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi 377. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 133/2019 z dne 23. 10. 2019 glede ocene državnotožilske službe, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019 glede ocenjevanja strokovne usposobljenosti v postopku izbire in imenovanja notarja, sodba X Ips 30/2018 z dne 26. 8. 2019 glede ocene doktorske disertacije, in drugi.

2 Tako Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 222/2016 z dne 7. 3. 2018.

3 Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 180/2014 z dne 20. 4. 2016 (14. točka obrazložitve).