Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 2023/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.2023.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed; applicant failed to prove legal title for etažna lastnina participation under ZVEtL-1.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 2023/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting the applicant's request to join the etažna lastnina establishment procedure. The applicant claimed original ownership based on the Housing Act but failed to provide a building permit or approval decision required by law. The court ruled that mere assertion of rights under the Housing Act is insufficient without documentary proof of the legal title establishing ownership.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

27. člen ZVEtL-1; 19. člen ZVEtL-1; 21. člen ZVEtL-1: For a claimant to participate in the etažna lastnina procedure, they must substantiate the legal title of acquisition with a building permit or approval decision; a mere assertion of rights under the Housing Act without such documentation is insufficient.

Parole chiave

Generato dall'IA
etažna lastnina pridobitev lastnine pravnopredlog gradbeno dovoljenje ZVEtL-1 stanovanjski zakon izkazovanje pravnega naslova partecipazione alla procedura

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
27. člen ZVEtL-1
19. člen ZVEtL-1
21. člen ZVEtL-1
116. člen SZ
365. člen ZNP
3. člen ZVEtL-1
37. člen ZNP
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prva nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo B. M. za prijavo udeležbe z dne 28. 2. 2018 (I. točka izreka) ter zavrglo njegovo vlogo z dne 28. 2. 2018, ki se nanaša na prijavo udeležbe L. M. (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje vlagatelj B. M. Navaja, da se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo prijavo udeležbe z dne 28. 2. 2018. Pritožuje se zaradi kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Pritožnik navaja, da v svojih vlogah zatrjuje obstoj zunajknjižne etažne lastnine na novozgrajenem stanovanju v izmeri približno 65 m2, ki je nastala originarno na podlagi prvega odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona (SZ). Z dopolnitvijo SZ je bilo v letu 1993 v prvem odstavku 116. člena dodano besedilo, da imajo občani, ki so s sprejetjem SZ pridobili lastninsko pravico, pravico do vpisa lastninske pravice na takšnem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Gre zgolj za olajšanje opisa v zemljiško knjigo, ne pa za dodatni pogoj pridobitve lastninske pravice. Obstoj gradbenega dovoljenja ali priglasitve del ni predpostavka pridobitve lastninske pravice.

4. Zasnova postopka v Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) ni taka, da bi se v njem reševala sporna lastninska vprašanja, ker gre za izrazito poenostavljen postopek v skladu z domnevami in na podlagi merila o bolj verjetni pravici. ZVEtL-1 je postopek dodatno poenostavil in dopušča, da v primerih, kot je predmetni, za udeležbo v postopku zadostuje že izjava pridobitelja. Stališče sodišča, da bi moral pritožnik izkazati pravni naslov oziroma obstoj lastninske pravice (na posameznem delu stavbe), je po mnenju pritožnika prestrogo. Zadošča že dejstvo, da udeleženci niso argumentirano ugovarjali obstoju njegove lastninske pravice, ampak so zatrjevali zgolj odsotnost gradbenega dovoljenja, in dejstvo, da biva v stanovanju v stavbi W.

5. Pritožnik ni vlagal zahtevkov, da je lastnik stanovanjske pravice niti ni zahteval ugotovitve lastninske pravice, zato takšen tožbeni zahtevek ni bil obravnavan in zavrnjen, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Glede pravde oziroma reševanja predhodnega vprašanja v denacionalizacijskem postopku navaja, da ta okoliščina za predmetni postopek po ZVEtL-1 ni pomembna. Tudi sicer se je v navedenem postopku odločalo o solastninski pravici na stanovanju v izmeri 40,03 m2 na podlagi tretjega odstavka 116. člena SZ in ne o obstoju lastninske pravice, ki je nastala originarno na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ. Med predmetom solastninske pravice na podlagi sodbe (tretji odstavek 116. člena SZ) in predmetom lastninske pravice nastale po zakonu, ni identitete. Okoliščina, da naj bi bilo stanovanje v izmeri 40,3 m2 vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, ni pomembna, ker aktualna zemljiškoknjižna solastnica MOL v vlogah ni navedla, da je lastnica takšnega stanovanja. Da obstoj zatrjevanega stanovanja ni dokazljiv in ni verjeten, zatrjujeta tudi predlagatelja.

6. Predlagatelja in prva nasprotna udeleženka v odgovorih na pritožbo pritožbi nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je s sklepom z dne 30. 10. 2018 prijavitelja udeležbe B. M. pozvalo, da izkaže, da je oseba, ki se v skladu z določbami ZVEtL-1 šteje za pridobitelja posameznega dela stavbe z naslovom W., oziroma, da predloži izvirnike pravnih naslovov, s katerimi izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske ali druge stvarne ali obligacijske pravice na zatrjevanem posameznem delu stavbe, vključno z morebitnimi listinami, ki izkazujejo pravno nasledstvo po zemljiškoknjižnem lastniku oziroma listinami, ki verjetno izkazujejo pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ter da predloži lastnoročno podpisano pooblastilo L. M. za zastopanje v predmetnem postopku oziroma izkaže njeno odobritev za opravljena pravdna dejanja. Ker pritožnik prijave udeležbe v postavljenem roku ni dopolnil skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo (tako glede lastne udeležbe kot glede udeležbe L. M.) zavrglo.

9. Zgoraj navedenih dejstev pritožnik v pritožbi ne izpodbija. Kot izhaja iz obrazložitve pritožbe, se pritožnik ne pritožuje zoper 2. točko izreka, ki se nanaša na prijavo udeležbe L. M., zato je ta del sklepa že postal pravnomočen. Odločitev izpodbija le v delu, ki se nanaša na prijavo njegove udeležbe.

10. Napačnost odločitve sodišča prve stopnje pritožnik utemeljuje s trditvijo, da je zahteva sodišča, da bi v postopku po ZVEtL-1 moral predložiti gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del in tako izkazati pravni naslov oziroma obstoj lastninske pravice, ki je nastala po samem zakonu, prestroga. Navaja, da iz parlamentarnega gradiva predloga ZVEtL-1 in sodne prakse izhaja, da zasnova postopka ni namenjena razčiščevanju spornih lastninskih vprašanj, ker gre za izrazito poenostavljen postopek v skladu z domnevami in na podlagi merila o bolj verjetni pravici. Pritožnik je zatrjeval, kot povzema tudi v pritožbi, obstoj zunajknjižne etažne lastnine na novozgrajenem stanovanju v približni izmeri 65 m2, nastale originarno na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ.

11. Navajanje pritožnika, da v primeru pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ (ker obstoj gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o priglasitvi del ni predpostavka pridobitve lastninske pravice) za postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi po ZVEtL-1 zadostuje že izjava pridobitelja, ni utemeljeno. V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker pritožnik niti gradbenega dovoljenja niti odločbe o priglasitvi del ni predložil, pravnega naslova v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 ni izkazal in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča. Neutemeljena pa je tudi navedba, da udeleženci niso argumentirano ugovarjali obstoju njegove lastninske pravice (glej vlogo predlagateljev na zap. št. 37).

12. Navedeno ne pomeni, da pritožnik ne more s tožbo zahtevati ugotovitve lastninske pravice, saj lahko po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Pri tem pritožnik neutemeljeno navaja, da ni vlagal zahtevkov na ugotovitev lastninske pravice. V pravdnem postopku je bila namreč pravnomočno zavrnjena njegova tožba na ugotovitev, da je lastnik dvosobnega stanovanja na podstrešju stanovanjske stavbe W. (glej prilogi C11 in C12), zato so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene, ne glede na to, da je v navedenem postopku zatrjeval obstoj lastninske pravice na podlagi tretjega odstavka 116. člena SZ. Navedba, da je dejstvo vračila stanovanja v denacionalizacijskem postopku nepomembno, prav tako ni utemeljena, glede na vsebino drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1, ki določa, kaj je pravni naslov.

13. Ker torej pritožnik ni izkazal pravnega naslova v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZVEtL v zvezi s prvim odstavkom 19. člena in drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 in tega tudi ni storil po pozivu sodišča na dopolnitev, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo vlogo zavrglo, pravilna. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo B. M. zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

14. Prva nasprotna udeleženka, ki je priglasila stroške pritožbenega postopka, nosi te sama, v skladu s tretjim členom ZVEtL-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP.