Supreme Court allows review regarding whether lump-sum insurance payout qualifies for tax averaging under Income Tax Act.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia granted the request for review permission concerning the tax treatment of a lump-sum insurance payout. The lower courts had rejected the taxpayer's claim for tax averaging, arguing the payment was not a regular income from employment nor supported by a court decision. The court deemed this a significant legal issue requiring clarification of the Income Tax Act to guide future judicial practice.
Regesto Legislator
Generato dall'IAPrvi odstavek 120. člena Zakona o dohodnini; Revizija se dopusti, če gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago določbe zakona in vpliva na razvoj prava.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 06-24808-0 z dne 8. 8. 2017, s katero je davčni organ odločil, da se tožniku dodatno odmeri dohodnino za leto 2016 v znesku 10.423,83 EUR in mu naložil v plačilo razliko med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 7.901,89 EUR, ki znaša 2.521,94 EUR. Pri tem je upošteval kot dohodek tudi znesek 24.512,84 EUR pod oznako 6300 – Preostali drugi dohodki in obdavčil tožnika po 9. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Davčni organ druge stopnje je pritožbo tožnika, ki se je zavzemal za obdavčenje po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 (povprečenje), zavrnil z odločbo, št. DT-499-01-1673/2017-2 z dne 25. 9. 2018.
2. Upravno sodišče je potrdilo odločitev davčnih organov, in sicer da ni mogoče uporabiti instituta povprečenja, katerega namen je, da osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale prejemati v preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti. Obravnavana zadeva se je v tem bistveno razlikovala, saj ni šlo za izplačilo sredstev, do katerih bi bil tožnik upravičen sprotno. Poleg tega ni bil izpolnjen pogoj za povprečenje, da gre za dohodek iz delovnega razmerja niti pogoj, da je ta prisojen s sodno odločbo.
3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago prvega odstavka 120. člena ZDoh-2. Sodna praksa Vrhovnega sodišča se glede vprašanja uporabe instituta povprečenja še ni v celoti oblikovala, zato bo njegova rešitev pomembno vplivala na razvoj (davčnega) prava preko sodne prakse.