Legislator Giurisprudenza & Legislazione
UPRS Sklep I U 165/2020-6 ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.165.2020.6 Generato dall'IA

Administrative court dismisses asylum seeker's appeal due to lack of legal interest after voluntarily leaving the asylum center.

Numero d'incarto UPRS Sklep I U 165/2020-6
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The administrative court dismissed the asylum seeker's appeal because they voluntarily left the asylum center and did not return, thereby losing their legal interest in the proceedings. The defendant argued the applicant abandoned the process, while the applicant contested the factual findings regarding their departure. The court ruled that administrative litigation requires continuous legal interest, which was extinguished when the applicant ceased to be present and awaiting the decision.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, 36. člen, drugi odstavek; 36. člen, prvi odstavek, 6. točka: An applicant for administrative relief must demonstrate legal interest throughout the proceedings; failure to do so results in dismissal as inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal interest requirement asylum seeker status administrative litigation procedural admissibility voluntary departure ZUS-1 provision dismissal of appeal motivi soggettivi successivi alla fuga

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
36. člen, drugi odstavek Zakona o upravnem sporu, ZUS-1
6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1
52. člen Zakona o mednarodni zaščiti, ZMZ-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 31. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite na podlagi prve in druge alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1).

2. V tožbi tožnik uveljavlja tožbene ugovore nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo toženke odpravi ter ugodi prošnji tožnika za priznanje mednarodne zaščite oz. podredno, da zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izdani odločbi. Hkrati pa še navaja, da je tožnik 31. 1. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom v Ljubljani in se do 10. 2. 2020 vanj ni več vrnil; zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže.

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Navedeno je procesna predpostavka za vodenje upravnega spora. Na obstoj pravnega interesa mora zato sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Če sodišče ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, tožbo kot nedovoljeno zavrže na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 31. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil (navedeno je sodišču v okviru telefonske preverke potrdila tudi predstavnica Azilnega doma, A.A., kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 10. 2. 2020 v spisu). Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več. Zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.