Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 1911/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1911.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed; first-instance court correctly applied ZUreP-2 regarding compensation for expropriated property.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 1911/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed and the first-instance judgment confirmed, which ordered the expropriation rights holder to pay compensation to the property rights holder. The appellants argued the claim was time-barred and the underlying mortgage was invalid due to the grantor's lack of capacity, but the court found the mortgage valid against the good-faith creditor. The court ruled that the first-instance court correctly applied the new ZUreP-2 law, which removed the expropriation rights holder's subsidiary liability for the secured debt, and that the debt exceeded the compensation amount.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZUreP-2 209. člen; ZUreP-1 108. člen: The expropriation rights holder is not subsidiarily liable for the secured debt under the new law, and the validity of a mortgage against a third party is determined by the good faith of the creditor, not the capacity of the original grantor.

Parole chiave

Generato dall'IA
expropriation compensation subsidiary liability mortgage validity good faith creditor statutory interpretation property rights appeal procedure soddisfacimento del credito

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o urejanju prostora - ZUreP-2
Zakon o urejanju prostora - ZUreP-1
Zakon o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP
Obligacijski zakonik
Stvarnopravni zakonik

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Okrožno sodišče v Krškem I P 102/2012
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

ZUreP-2 velja od 17. 11. 2017, v uporabi pa je od 1. 6. 2018. V prvem odstavku 299. člena določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati ZUreP-1 in ZUPUDPP, pri čemer se še uporabljata do začetka njegove uporabe, torej do 1. 6. 2018. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 2. 7. 2019, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno določbo pri odločitvi upoštevati določbe ZUreP-2.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo odškodnino za razlaščeno nepremičnino skupaj v višini 10.336,00 EUR in odločilo, da je razlastitvena upravičenka - predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu 1 R. H., kot imetniku stvarne pravice, ki je z razlastitvijo ugasnila, plačati odškodnino v višini 10.336,00 EUR, pri čemer bo odškodnina izplačana iz depozita položenega pri sodišču.

2. Zoper sklep sta nasprotni udeleženki vložili pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljico zaveže k plačilu odškodnine pritožnicama, skupaj v višini 10.336,00 EUR ter k plačilu vseh stroškov postopka. Navajata, da terjatev še ni dospela, saj nasprotni udeleženec ni z ničemer izkazal, da je od njiju neuspešno terjal poplačilo terjatve, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za subsidiarno izpolnitev obveznosti, poleg tega je terjatev nasprotnega udeleženca sporna oziroma celo neobstoječa. Stvarna pravica nasprotnega udeleženca je namreč nastala na podlagi ničnega pravnega posla, saj je zastavitelj (njegov pokojni oče) pri zastavi neupravičeno razpolagal s celotno nepremičnino ter na drugega prenesel več pravic kot jih je imel sam. S tem dejstvom je bil nasprotni udeleženec ves čas seznanjen, saj je v preteklosti tudi sam poskušal izpodbiti takšen neveljaven pravni posel. Nasprotni udeleženki sta tako hipotekarni dolžnici brez pravnega temelja, saj se hipoteka na solastninskem deležu brez soglasja drugih solastnikov lahko ustanovi le na idealnem deležu solastnika. Njuni solastninski deleži so tako neutemeljeno obremenjeni. Sodišče ni zavzelo stališča do hipoteke, temveč je le pojasnilo, da o zakonitosti sporne hipoteke ni več možno odločati.

3. Nasprotni udeleženec ter predlagateljica na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica Republika Slovenija je podala predlog za določitev odškodnine za nasprotnima udeleženkama razlaščeno nepremičnino. Ob razlastitvi sta bili lastnici vsaka do 1/7 parcele št. 3580/17 k.o. ..., razlaščene z odločbama Upravne enote B. št. .../2016/25 in št. .../2016/24. Z obema odločbama je bilo tudi odločeno, da stvarna pravica na razlaščeni nepremičnini - zastavna pravica - hipoteka za terjatev v znesku 50.000,00 DEM v korist imetnice M. H., z dnem pravnomočnosti odločb ugasne (prvi odstavek 108. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-1 oziroma prvi odstavek 209. člena ZUreP-2). Med postopkom je hipotekarna upnica umrla, na njeno mesto pa je po odstopu svojega dela terjatve zavarovane s hipoteko s strani dedinje - zapustničine hčerke, vstopil dedič, zapustničin sin R. H.

6. Za razlaščeno nepremičnino pripada lastniku ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina (prvi odstavek 105. člena ZUreP-1 oziroma prvi odstavek 206. člena ZUreP-2). Za postopek določitve odškodnine oziroma nadomestila za odvzete stvarne in obligacijske pravice se uporabljajo določbe, ki veljajo za določitev odškodnine oziroma nadomestila za razlaščeno nepremičnino (četrti odstavek 108. člena ZUreP-1 oziroma četrti odstavek 209. člena ZUreP-2). Po določbi petega odstavka 108. člena ZUreP-1 v primeru, da je na razlaščeni nepremičnini ustanovljena hipoteka, prevzame razlastitveni upravičenec subsidiarno odgovornost za zavarovano terjatev. ZUreP-2 v 209. členu takšne določbe ne vsebuje več.

7. ZUreP-2 (Ur. l. RS št. 61/2017 z dne 2. 11. 2017) velja od 17. 11. 2017, v uporabi pa je od 1. 6. 2018. V prvem odstavku 299. člena določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati ZUreP-1 in ZUPUDPP, pri čemer se še uporabljata do začetka njegove uporabe, torej do 1. 6. 2018. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 2. 7. 2019, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno določbo pri odločitvi upoštevati določbe ZUreP-2.

8. Kot rečeno 209. člen ZUreP-2 ne vsebuje več določbe o subsidiarni odgovornosti razlastitvenega upravičenca, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne. Tudi sicer se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zanikanje veljavnosti hipoteke s strani nasprotnih udeleženk, potrjuje navedbe hipotekarnega upnika, da z izbrisano hipoteko zavarovane terjatve nista pripravljeni poravnati, s čimer je zadoščeno določbi prvega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika.

9. V tem postopku so neupoštevne tudi pritožbene navedbe o ničnosti pravnega posla oziroma sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ker naj bi zastavitelj pri zastavi nepremičnine na drugega prenesel več pravic, kot jih je sam imel. V postopku, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Krškem I P 102/2012 je že bilo ugotovljeno, da sporazum zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti zastavitelja ni ničen, glede na ustaljeno stališče sodne prakse, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja - ta pa je bila v konkretnem primeru glede prvotnega hipotekarnega upnika B. H., ugotovljena. Pravilno je tako stališče sodišča prve stopnje, da je v tem postopku vezano na obstoj hipoteke in izbris (veljavne) hipoteke in to pri svoji odločitvi upoštevalo. Glede na to, da je bila torej nepremičnina obremenjena s hipoteko v celoti, je tudi pravilno upoštevalo, da je ob delitvi nepremičnine vsak od delov obremenjen s hipoteko v celoti (drugi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika) in pa smisel hipoteke, ki daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari. Ob dejstvu, da v postopku ni bilo sporno, da je terjatev zavarovana s hipoteko višja od odškodnine, je pravilno in zakonito odločilo, da je razlastitvena upravičenka odškodnino dolžna izplačati hipotekarnemu upniku, nasprotnemu udeležencu R. H. (četrti odstavek 209. člena ZUreP-2).

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

1 In ne stranskemu intervenientu. V nepravdnih postopkih potrebe po stranski intervenciji ni, ker se po 19. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Poleg tega je v konkretnem primeru R. H. oseba glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša.