Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK Sklep CDn 49/2020 ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.49.2020 Generato dall'IA

Appeal allowed: no municipal pre-emptive right notice needed when co-owner sells to another co-owner.

Numero d'incarto VSK Sklep CDn 49/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal overturned the first-instance decision and remanded the case for re-evaluation of the land registration entry. The appellant argued that because the seller was already a co-owner, the municipal pre-emptive right under the Spatial Planning Act did not apply, rendering the required municipal certificate unnecessary. The Court agreed, holding that Article 190 of the Spatial Planning Act exempts municipalities from exercising pre-emptive rights when a co-owner transfers property to another co-owner, thereby making the certificate mandated by Article 38 of the Land Register Act superfluous in this specific scenario.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 190 of the Spatial Planning Act; Article 38 of the Land Register Act: When a co-owner sells property to another co-owner, the municipality cannot exercise pre-emptive rights, and therefore no municipal certificate confirming the non-exercise of such rights is required for land registration.

Parole chiave

Generato dall'IA
co-owner sale pre-emptive right land registration municipal certificate Spatial Planning Act Land Register Act property transfer diritto di prelazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 190 of the Spatial Planning Act
Article 38 of the Land Register Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

[JEDRO]

Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na v uvodu navedenih nepremičninah na podlagi kupoprodajne pogodbe zavržen, in sicer iz razloga, ker zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice oz. notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice in d je ta ni uveljavila.

2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj po notarki. Navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za pravni posel, pri katerem bi občini bilo treba omogočiti uresničitev predkupne pravice. Pri pravnemu poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, gre za kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere kupec kupuje nepremičnine, katerih je že solastnik. V skladu z določilom 190. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) pa občina ne more uveljaviti predkupne pravice tudi v primeru, ko lastnik proda nepremičnino solastniku. Zato pritožnik meni, da predložitev potrdila občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, ni potrebna. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da se vpis dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj tako v ugovoru kot sedaj v pritožbi zatrjuje, da je svoj solastninski delež prodal soslastniku v uvodu navedenih nepremičnin in da je zato treba uporabiti 190. člen ZUreP-2, po katerem občina v takem primeru ne more uveljaviti predkupne pravice.

5. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v tretjem odstavku 38. določa, da če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila. V prvi alineji prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 pa je določeno, da občina ne more uveljavljati predkupne pravice, če lastnik proda ali podari nepremičnino solastniku, svojemu zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, oziroma svojemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu.

6. Torej glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.

7. V kolikor držijo navedbe, da je kupec A.Z. solastnik v uvodu navedenih nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu, je odločitev sodišča materialno pravno zmotna. Sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa te ugotovitve nima.

8. Glede na vse navedeno je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).