Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VDSS Sklep Psp 330/2019 ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.330.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed; first-instance court correctly rejected incomplete complaint for lack of contested administrative act.

Numero d'incarto VDSS Sklep Psp 330/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to reject the plaintiff's incomplete complaint. The plaintiff failed to submit the specific final administrative act under challenge despite being explicitly instructed to do so and warned of consequences. Consequently, the court ruled that the complaint was inadmissible because it lacked the essential document required for substantive review.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 108. člen 5. odst. 1; ZDSS-1 73. člen 1. odst. 1: A complaint filed against an administrative act is inadmissible if the plaintiff fails to submit the contested act or comply with court instructions to complete the filing, rendering the complaint substantively unreviewable.

Parole chiave

Generato dall'IA
incomplete complaint administrative act procedural defect rejection of filing social dispute compliance with instructions admissibility requirement omissione del ministero pubblico

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
108. člen 5. odst. 1 ZPP
73. člen 1. odst. 1 ZDSS-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno, kot nepopolno zavrglo. Nenazadnje tožnik v svojih pisanjih niti ne navaja, zakaj ni ravnal po navodilu sodišča in predložil dokončne odločbe. Razvidno je celo, da zoper izdano dokončno odločbo v predsodnem postopku pri toženi stranki, pri naslovnem sodišču tožbe ni niti želel vložiti. Opozorjen je bil na posledice opustitve poprave vloge in možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je sicer vložil vlogo, ki jo je sodišče prejelo, vendar pa v postavljenem roku, niti kasneje ni predložil odločbe, ki jo izpodbija, niti ni navajal oziroma konkretiziral za katero odločbo sploh gre.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju ZPP) zavrglo vlogo "ugovor na odločbo št. ... z dne 21. 6. 2019". Slednja je bila 1. 8. 2019, s strani Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, odstopljena sodišču v pristojno reševanje.

2. Zoper sklep je tožnik vložil laično pritožbo. Navaja, da ga prvostopno sodišče ne bi smelo obravnavati kot tožečo stranko, saj na naslovno sodišče ni vložil nobene tožbe niti ni tožene stranke pooblastil, da to stori v njegovem imenu. Pojasnjuje, da tožbe sam ni vložil. Samo dejstvo ugovora zoper dokončno odločbo toženke, zaradi nepravilnega izračuna preveč izplačanega denarnega nadomestila, ne predstavlja pooblastila, da tožena stranka še naprej vodi postopek. Vztraja pri odpravi izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik na toženo stranko 24. 6. 2019 naslovil ugovor na odločbo št. .... Tožena stranka je prvostopnemu sodišču 1. 8. 2019 v pristojno reševanje odstopila ugovor na dokončno odločbo št. ... z dne 13. 5. 2019. Pojasnila je, da zoper izdano dokončno odločbo pritožba ni več mogoča, je pa dovoljen socialni spor, o čemer je bil pritožnik s poukom o pravnem sredstvu v dokončnem aktu pravilno poučen. Ker ni bil priložen dokončen upravni akt, je bil tožnik s sklepom 5. 8. 2019 pozvan, da v roku 15 dni predloži dokončno odločbo, ki jo izpodbija. Prav tako je bil opozorjen na možnost prošnje za brezplačno pravno pomoč in dejstvo, da v kolikor, v postavljenem roku 15 dni, vloge ne bo dopolnil, kot je bilo zahtevano ali ne bo v istem roku predložil dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bo sodišče vlogo zavrglo.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem., v nadaljevanju ZDSS-1) v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba predložiti tudi upravni akt v izvirniku ali v overjenem prepisu. Ker vložnik ni ravnal skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredoval izpodbijane dokončne odločbe, niti ni v sodno postavljenem roku zaprosil za brezplačno pravno pomoč.

7. Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno, kot nepopolno zavrglo. Nenazadnje tožnik v svojih pisanjih niti ne navaja, zakaj ni ravnal po navodilu sodišča in predložil dokončne odločbe. Razvidno je celo, da zoper izdano dokončno odločbo v predsodnem postopku pri toženi stranki, pri naslovnem sodišču tožbe ni niti želel vložiti. 1 Opozorjen je bil na posledice opustitve poprave vloge in možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je sicer vložil vlogo, ki jo je sodišče prejelo 1. 9. 2019, 2 vendar pa v postavljenem roku, niti kasneje ni predložil odločbe, ki jo izpodbija, niti ni navajal oziroma konkretiziral za katero odločbo sploh gre.

8. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da vloga ni bila ustrezno dopolnjena, zato je ni dopustno vsebinsko obravnavati. 3

1 Izpostavi se vprašanje obstoja tožnikovega pravnega interesa za vodenje sodnega postopka.

2 Iz katerega je razvidna množica nebistvenih dejanskih in žaljivih očitkov.

3 Slednje za tožnika de facto predstavlja zaključek sodnega postopka in zatorej ne bo več obravnavan kot tožnik.