Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 625/2019 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.625.2019 Generato dall'IA

Supreme Court allows appeal regarding the adequacy of a one-day performance period under the Obligations Act.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 625/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal to proceed on specific grounds raised by the defendants. The defendants argued that a one-day extension period was arbitrary and violated the principle of proportionality, especially given the long inactivity between contract signing and the dispute. They contended that the court failed to consider the defendant's conduct and the need for proper notice before the period expired. The court decided to allow the appeal because the conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure were met for these specific questions.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

s. 367.1, 367.3 ZPP: The Supreme Court may permit an appeal if the lower courts have not correctly applied the legal standard of a 'reasonable additional period for performance' under s. 105(2) of the Obligations Act, particularly regarding the adequacy of the period and the necessity of notifying the debtor of the threat of contract termination.

Parole chiave

Generato dall'IA
reasonable additional period Obligations Act contract termination principle of proportionality adequacy of notice Code of Civil Procedure performance period revoca del concordato

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
s. 105(2) of the Obligations Act
s. 367.1 of the Code of Civil Procedure
s. 367.3 of the Code of Civil Procedure
s. 110 of the Obligations Act
s. 269(4) of the Code of Civil Procedure

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VS RS II Ips 292/2012
Posledica neprimernega roka je namreč, da upnik ni veljavno odstopil od pogodbe, zato pogodba velja in jo dolžnik še vedno lahko veljavno izpolni (VS RS II Ips 292/2012).
VSRS III Ips 39/2015
1 Ob tem se sklicujeta na zadevi VSRS III Ips 39/2015 in II Ips 24/2017 ter zadevo VSL I Cpg 473/2011.
VSRS II Ips 24/2017
VSL I Cpg 473/2011
1 Ob tem se sklicujeta na zadevi VSRS III Ips 39/2015 in II Ips 24/2017 ter zadevo VSL I Cpg 473/2011.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard „primeren dodatni rok za izpolnitev“ iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard "primeren dodatni rok za izpolnitev" iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi E., d. o. o., sklenjena med pravdnimi strankami v obliki notarskega zapisa notarja A. A. št. SV 566/2013 z dne 29. 8. 2013, razvezana z dnem 4. 7. 2018 (I. točka izreka), in da mora prvi toženec tožnici izstaviti z zakonom predpisano listino v obliki notarskega zapisa, na podlagi katere se bo pri njegovem 100% poslovnem deležu v družbi E., d. o. o., vpisala kot lastnica poslovnega deleža tožnica, sicer bo sodba nadomestila tako listino (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Toženca v predlogu za dopustitev revizije sodiščema prve in druge stopnje očitata, da sta z arbitrarno razlago, da je enodnevni dodatni rok za izpolnitev po drugem odstavku 105. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) primeren, tožnici omogočila zlorabo instituta prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve. Menita, da je treba pri presoji pravnega standarda „primernosti roka“ upoštevati načelo sorazmernosti iz 2. člena Ustave in v skladu z 22. členom Ustave tehtati pravno upoštevne interese obeh pogodbenih strank. Če je od sklenitve posla minilo dalj časa, mora biti rok sorazmerno daljši, ker nasprotna stranka ne more takoj razpolagati z vsemi relevantnimi podatki in dokumenti.

Poleg tega mora rok začeti teči s trenutkom prejema poziva in ne na točno določen dan (v konkretnem primeru bi se rok utegnil izteči, preden bi toženca poziv sploh prejela). Zgrešena je razlaga sodišča prve stopnje, da sodišče samo določi primeren rok. Posledica neprimernega roka je namreč, da upnik ni veljavno odstopil od pogodbe, zato pogodba velja in jo dolžnik še vedno lahko veljavno izpolni (VS RS II Ips 292/2012). V nadaljevanju navajata, da je pri uporabi drugega odstavka 105. člena OZ pomembno tudi dolžnikovo ravnanje (zvestoba do sklenjene pogodbe) v dodatnem roku 1 , in da je bila tožnica pri sklepanju sporne pogodbe nepoštena.

Trdita, da opomin z dne 28. 6. 2018 vsebinsko ne predstavlja pravilnega poziva k plačilu v smislu drugega odstavka 105. člena OZ, ker v njem ni navedeno, da pogodbenemu razmerju grozi prenehanje, če obveznost v dodatnem roku ne bo izpolnjena. Zatrjujeta tudi kršitev četrtega odstavka 269. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je mogoče enodnevni dodatni izpolnitveni rok po večletni neaktivnosti obeh pogodbenih strank smatrati za primeren v smislu drugega odstavka 105.

člena OZ; (2) ali je lahko primeren rok, ki se lahko izteče še preden je poziv k izpolnitvi dolžniku sploh vročen; (3) ali lahko sodišče kljub neprimernosti dodatnega izpolnitvenega roka, ki ga je postavil dolžnik, samo ugotavlja, kakšen bi bil primeren rok, in presoja, ali je dolžnik svojo obveznost izpolnil v, s strani sodišča opredeljenem, primernem roku; (4) ali bi sodišči prve in druge stopnje pri uporabi določbe drugega odstavka 105. člena OZ glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča poleg primernosti roka morali presojati tudi ravnanje dolžnika v dodatnem roku, zlasti njegovo zvestobo do pogodbe in pripravljenost pravilno izpolniti obveznost; ali je pri presoji primernosti roka treba upoštevati tudi predhodno postopanje pogodbenih strank; (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje odstopili od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da je treba dati pravno varstvo tudi morebiti neskrbni stranki, če si nasproti stojita neskrbna, a pogodbi zvesta stranka, ter nepoštena in pogodbi nezvesta stranka; (6) ali mora upnik v pozivu k izpolnitvi ob postavitvi dodatnega primernega roka po večletni neaktivnosti obeh pogodbenih strank dolžnika ustrezno seznaniti, da mu grozi prenehanje pogodbe; (7) ali je pri ugotavljanju neznatnega dela obveznosti v smislu 110.

člena OZ treba upoštevati delež neizpolnjenega dela obveznosti glede na višino celotne dolgovane obveznosti (torej glavnico povečano za že zapadle obresti); ali 19-odstotni delež neplačane obveznosti predstavlja neznatni del obveznosti v smislu 110. člena OZ; in (8) ali lahko sodišče odstopi od prepovedi upoštevanja pripravljalne vloge, vložene v manj kot petnajst dnevih pred pripravljalnim narokom, kot je določeno v četrtem odstavku 269. člena ZPP.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Ob tem se sklicujeta na zadevi VSRS III Ips 39/2015 in II Ips 24/2017 ter zadevo VSL I Cpg 473/2011.