Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 2121/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2121.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed; property value in execution objection determined by creditor's claim amount, not market price.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 2121/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to jurisdiction. The appellant argued that property value should be based on market price rather than the creditor's claim amount in an execution proceeding. The court ruled that since the dispute concerns preventing execution on a co-owned share to satisfy a specific debt, the economic value is defined by the claim amount itself.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku: In proceedings where the sole purpose is to prevent execution on a co-owned share to satisfy a specific debt, the value of the subject matter is determined by the amount of the creditor's claim, not by the market value of the property.

Parole chiave

Generato dall'IA
execution objection property value determination co-owned share creditor's claim amount jurisdiction objection ZIZ execution law ZPP procedural law

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).
2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
356. člen Zakona o pravdnem postopku
73. člen Zakona o pravdnem postopku

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor stvarne in krajevne pristojnosti.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njenemu ugovoru pristojnosti sodišča prve stopnje. Navaja, da vrednosti spornega predmeta ni mogoče opredeliti z oceno tožnice. Tožnica je arbitrarno določila vrednost spornega predmeta. Ker gre za spor o lastninski pravici, ekonomska vrednost nepremičnine predstavlja zanesljivejše merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta. Ekonomski pomen spora zato ne more biti ocenjen z zneskom glavnice terjatve v izvršilnem postopku. Vrednost spornega predmeta naj se določi v znesku 88.016,80 EUR. Predlaga, da se zadeva dodeli drugi sodnici zaradi odprave dvoma o nepristranskosti razpravljajoče sodnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrednost spornega predmeta ni bila arbitrarno določena. Toženka v izvršbi uveljavlja plačilo svoje terjatve v znesku 15.000 EUR (poleg obresti in stroškov). Tožnica trdi, da je nedopustna izvršba na njen solastninski delež do 4/5 na nepremičnini 0001. Pravda ne teče o lastništvu te nepremičnine, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini.

5. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tožnica se želi izogniti prav temu, da bi se na njenem solastninskem deležu opravila izvršba v obsegu toženkine terjatve. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je ustreznejša določitev vrednosti spornega predmeta glede na vrednost glavnega zahtevka toženke v izvršbi (znesek 15.000 EUR).

6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Toženka v pritožbi smiselno zatrjuje, da razpravljajoča sodnica pristransko vodi postopek. Za postopanje pritožbenega sodišča v pomenu 356. člena ZPP ni nobene podlage. Če toženka zahteva izločitev razpravljajoče sodnice, bo o tem odločal predsednik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 73. člena ZPP).