Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM Sklep I Ip 1172/2019 ECLI:SI:VSMB:2020:I.IP.1172.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court upheld valuation of co-ownership shares based on superficies solo cedit principle. Appeal dismissed; court upheld valuation of co-ownership shares based on superficies solo cedit principle.

Numero d'incarto VSM Sklep I Ip 1172/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Maribor dismissed the appeal by debtors against the first-instance court's valuation of co-ownership shares in a real estate execution proceeding. Debtors argued the valuation was unclear and that the co-ownership right had ceased due to the construction of a building, while the creditor supported the original decision. The court ruled that the principle of superficies solo cedit requires the building to be valued as an integral part of the land, preventing the assessment of detached functional units.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

8. člen Stvarnopravnega zakonika; načelo superficies solo cedit: izvršilno sodišče ne sme ločeno prodajati objekta ali njegovega dela, dokler objekt ni ločen od zemljišča, zato sodni cenilec ne more ocenjevati le funkcionalno zaključenih celot.

Parole chiave

Generato dall'IA
superficies solo cedit co-ownership valuation real estate execution court-appointed appraiser property rights execution proceedings building valuation valore venale dell'immobile

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
8. člen Stvarnopravnega zakonika
Po načelu superficies solo cedit je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8. člen Stvarnopravnega zakonika).
14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
350. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
163. člen Zakona o pravdnem postopku
155. člen Zakona o pravdnem postopku
11. člen Zakona o pravdnem postopku
165. člen Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I Ip 1090/2016 z dne 14. 2. 2017
Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na navodila sodišča druge stopnje iz odločbe v predmetni zadevi - I Ip 1090/2016 z dne 14. 2. 2017, v kateri je slednje opozorilo na načelo superficies solo cedit, po katerem je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po načelu superficies solo cedit je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8. člen Stvarnopravnega zakonika). Kot je izpostavilo sodišče druge stopnje, izvršilno sodišče ne sme ločeno prodajati objekta ali njegovega dela, dokler objekt ali njegov posamezni del ni ločen od zemljišča. Ker je vezan na pravno opredelitev, kaj je izvršilni predmet (v danem primeru tržna vrednost solastninske pravice), ki ga ocenjuje, se tudi sodni cenilec ne more sklicevati na nezmožnost cenitve iz razloga, da lahko ocenjuje le vrednost posameznih funkcionalno zaključenih celot.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu tega sklepa ugotovilo, da znaša skupna tržna vrednost solastniških deležev dolžnice Š.L. na parc. št. 1124/0, k.o. ... P., 243.100,00 EUR, pri čemer znaša vrednost solastniškega deleža 990/20000-tin 106.200,00 EUR, vrednost solastniškega deleža 1276/20000-tin pa 136.900,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujejo dolžniki. Izrek izpodbijanega sklepa ocenjujejo kot nejasen in nerazumljiv. Trdijo, da solastniški delež, vpisan v korist Š.L., na parceli št. 1124/0, k.o. P., v naravi ne obstaja, saj imenovana na predmetni nepremičnini ne poseduje prostorov. Del gradbenega objekta stoji na nepremičnini parc. št. 4014/2, k.o. P., na kateri pa Š.L. ni vknjižena kot lastnica. Cenilka je opozorila na strokovne pomanjkljivosti cenitve zaradi navodil sodišča. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pripomb na cenilno mnenje. Solastninska pravica pokojnega M.L. in Š.L. na parceli št. 1124/0, k.o. P., je prenehala, ko je družba U. d.o.o. - v likvidaciji, na podlagi Pogodbe o izvajanju kompletnega inženiringa na objektu „Dograditev h. S. L.“ na P.u z dne 7. 3. 1994 na zadevni parceli zgradila gradbeni objekt in s tem postala lastnica pozidanega zemljišča. Sodišču druge stopnje predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na vročeno pritožbo. Zavrača pritožbene navedbe in se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa zgolj še dodaja:

6. Pritožbeni očitek, usmerjen v kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je neutemeljen. Dolžniki z ničemer ne pojasnijo trditve, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nerazumljiv, zato se sodišče druge stopnje o njihovi pavšalni graji ne more obrazloženo izreči, je pa iz vsebine izreka izpodbijanega sklepa nedvoumno razvidna ugotovitev sodišča prve stopnje o tržni vrednosti solastniških deležev in očitana kršitev tako ni podana.

7. Dolžniki sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očitajo, da pri odločanju ni upoštevalo njihovih pripomb na cenilno poročilo. Katera od pripomb ni bila upoštevana, dolžniki ne konkretizirajo, iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve povzelo pripombe dolžnikov in se o njihovi utemeljenosti izreklo v 12. in 18. točki obrazložitve.

8. Navedbe dolžnikov glede lastništva nepremičnine parc. št. 4014/2, k.o. P., za predmetni postopek niso relevantne, ker navedena nepremičnina ni bila predmet ocenjevanja.

9. Drži pritožbena trditev, da je sodna cenilka sodišče prve stopnje seznanila s svojim stališčem, da je ocenjevanje idealnih deležev v primeru, ko objekt izraža dejansko rabo kot rabo stavbe v etažni lastnini in je znano, kateri prostori v objektu predstavljajo idealni delež dolžnice, v nasprotju s standardi ocenjevanja vrednosti nepremičnin. V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je predmet pravnega prometa solastniški delež na nepremičnini kot celoti in ne njen posamezni del, kot se uporablja v naravi, s strani cenilke ugotovljene okoliščine pa predstavljajo posebno zapleteni pravni položaj nepremičnine, ki vpliva na njeno tržno vrednost. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na navodila sodišča druge stopnje iz odločbe v predmetni zadevi - I Ip 1090/2016 z dne 14. 2. 2017, v kateri je slednje opozorilo na načelo superficies solo cedit, po katerem je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8. člen Stvarnopravnega zakonika). Kot je izpostavilo sodišče druge stopnje, izvršilno sodišče ne sme ločeno prodajati objekta ali njegovega dela, dokler objekt ali njegov posamezni del ni ločen od zemljišča. Ker je vezan na pravno opredelitev, kaj je izvršilni predmet (v danem primeru tržna vrednost solastninske pravice), ki ga ocenjuje, se tudi sodni cenilec ne more sklicevati na nezmožnost cenitve iz razloga, da lahko ocenjuje le vrednost posameznih funkcionalno zaključenih celot, kar je sodišče prve stopnje sodni cenilki po seznanitvi z njenimi pomisleki pojasnilo, slednja pa je v skladu z napotitvami nato izdelala cenilno poročilo.

10. Obsežne navedbe dolžnikov o prenehanju solastninske pravice zaradi izgradnje objekta s strani investitorja oziroma da predmetne nepremičnine niso bile del zapuščine po pokojnem dolžniku M.L., za ugotovitev vrednosti solastniških deležev na nepremičnini niso relevantne, kot je v obrazložitev, zakaj se v tej fazi postopka do predmetnih navedb ni opredeljevalo, pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato jih tudi sodišče druge stopnje ni presojalo.

11. Upoštevaje navedeno in ker sodišče druge stopnje ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s strani upnika priglašenimi pritožbenimi stroški pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da upnik v odgovoru na pritožbo v bistvenem pritrjuje postopanju in odločitvi sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da tudi upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).