Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1727/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1727.2019 Generato dall'IA

Appeal court allows amendment of civil suit for property division despite defendant's objection.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1727/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court overturned the first-instance judge's refusal to permit the plaintiff's amendment of the civil suit. The plaintiff added a request for division of movable property, while the defendant opposed civil division, arguing physical division was possible. The court ruled that allowing the amendment was economically sound to finalize the dispute without extending proceedings unnecessarily.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku 184. člen; 186. člen: The court may permit an amendment to a civil suit even against the defendant's objection if it is reasonable for the final settlement of the dispute, provided the amendment does not require new evidence or significantly delay the process.

Parole chiave

Generato dall'IA
amendment of civil suit property division movable property economic efficiency final settlement of dispute defendant's objection procedural economy

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 26. 3. 2019 dovoli.

[JEDRO]

Res je tožnik postavil dodatni tožbeni zahtevek po delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku, vendar pa se razlogi, ki jih v obrazložitvi navaja sodišče prve stopnje, nanašajo na zavrnitev tožbenega zahtevka iz tega naslova in ne na zavrnitev predloga za spremembo tožbe. Ker ni pogojev za civilno delitev, saj toženka civilni delitvi nasprotuje, tožnik pa tudi ni izkazal okoliščin, ki bi civilno delitev preprečevale, (kar vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka) se zaradi dovolitve spremembe tožbe v tej smeri dokazni postopek ne bo širil oziroma zavlekel. Po oceni pritožbenega sodišča je zato dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje spremembe tožbe z dne 26. 3. 2019 ni dovolilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zahtevka, da v skupno premoženje spadajo tudi vgradne otroške postelje, skupaj s pisalno mizo v otroški sobi, ni postavil. Navaja, da je ugotovitveni zahtevek glede premičnin, ki spadajo v skupno premoženje popolnoma enak prvotnemu zahtevku. Tožbenega zahtevka v tem delu v ničemer ni spreminjal, pač pa ga je, zaradi preglednosti v celoti povzel v vlogi z dne 25. 3. 2019.

Tožnik je v prvotno postavljenem zahtevku pod točko 1 tožbe zahteval, da se ugotovi, katera so tista skupna vlaganja, ki sta jih pravdni stranki izvršili v nepremičnini tožene stranke, pod točko 2 tožbe pa, da se ugotovi, da v skupno premično premoženje, ki se nahaja v nepremičnini tožene stranke spada med drugim tudi oprema v otroški sobi – pohištvo po meri (postelja s pisalno mizo, omara, police). Ne v prvotnem, ne v modificiranem zahtevku tožnik ni uveljavljal, da v skupno premoženje spadajo tudi vgradne otroške postelje, skupaj s pisalno mizo v otroški sobi.

Zato ne vzdrži sklepanje sodišča, da je v tem delu tožnik spremenil tožbo. V nadaljevanju tožnik meni, da gre za priviligirano spremembo tožbe in da bi sodišče spremembo moralo dopustiti. Navaja, da je toženka sporno nepremičnino po vložitvi tožbe prodala kupki J. B., kar pomeni, da so okoliščine, zaradi katerih tožnik uveljavlja izplačilo vrednosti iz naslova skupnih premičnin, nastale po vložitvi tožbe. Pojasnjuje, da je toženka premičnine, ki so predmet tega postopka delno zadržala za lastne potrebe, saj je v novo stanovanje vgradila delno predelano opremo iz otroških sob, delno pa je z njimi nedovoljeno razpolagala, saj je pojasnila, da jih iz zasebnih razlogov ni več želela.

Navedenega ne spremeni niti dopis pooblaščenke tožnika pooblaščencu toženke, saj se denarnemu izplačilu iz naslova vrednosti premičnin tožnik ni nikoli odpovedal. Pritožba pojasnjuje, da načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bo v nasprotnem primeru moral tožnik sprožiti nov sodni postopek in tako razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ne bodo razrešena. Napačen, predvsem pa neobrazložen je tudi zaključek sodišča, da je toženka tekom postopka nasprotovala delitvi.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 184. člena ZPP lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Privolitev tožene stranke pa ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena tega zakona (186. člen ZPP) .

6. V konkretnem primeru za priviligirano spremembo tožbe ne gre, ker tožnik uveljavlja dodaten tožbeni zahtevek, s katerim zahteva že v pravdnem postopku civilno delitev skupnega premoženja, in ker zatrjevano dejstvo, da toženka nekatere premičnine uporablja, nekaterih pa ne želi, ne pomeni, da fizična delitev premičnih stvari ni mogoča, zaradi česar naj bi prišla v poštev le civilna delitev stvari.

7. Pritožba utemeljeno navaja, da načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, kar je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu. Zato je prav, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožnik na podlagi že zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjen tožbeni predlog.

8. Ni res, kot navaja pritožba, da naj bi bil ugotovitveni zahtevek glede premičnin, ki spadajo v skupno premoženje popolno enak prvotnemu zahtevku. Tožnik je namreč prvemu odstavku 1. točke tožbenega zahtevka (vlaganja v nepremičnino) dodal dodatno alinejo, s katero je zahteval, da se kot vlaganje v skupno premoženje upoštevajo tudi vgradne otroške postelje, skupaj s pisalno mizo v otroški sobi. Ker sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku vrednost izrecno opredeljenih premičnin v prvem odstavku 1. točke izreka ni ugotavljalo, se z dovolitvijo spremembe tožbe v tej smeri postopek dodatno ne bo zavlekel.

9. Res je tožnik postavil dodatni tožbeni zahtevek po delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku 1 , vendar pa se razlogi, ki jih v obrazložitvi navaja sodišče prve stopnje, nanašajo na zavrnitev tožbenega zahtevka iz tega naslova in ne na zavrnitev predloga za spremembo tožbe. Ker ni pogojev za civilno delitev, saj toženka civilni delitvi nasprotuje, tožnik pa tudi ni izkazal okoliščin, ki bi civilno delitev preprečevale, (kar vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka) se zaradi dovolitve spremembe tožbe v tej smeri dokazni postopek ne bo širil oziroma zavlekel. Po oceni pritožbenega sodišča je zato dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

10. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti (3. točka 365. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno skupaj z drugimi pravdnimi stroški po načelu potrebnosti in uspeha (prvi odstavek 151. člena ZPP).

1 Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja.