Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cpg 562/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.562.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed: Legal entity cannot claim tax exemption for €33 fee without proving inability to secure funds.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cpg 562/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision refusing a fee waiver for a legal entity. The appellant argued that blocked bank accounts and accounting losses proved an inability to pay the €33 court fee, while the court noted the existence of €180,000 in reserves. The court ruled that reserves are liabilities, not liquid assets, and the appellant failed to demonstrate why such a small sum could not be secured via a loan without endangering business operations.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

11. člen ZST-1; pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR; za oprostitev mora stranka dokazati, da sredstev ne more zagotoviti brez ogrožanja dejavnosti.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fee waiver legal entity liability accounting reserves financial solvency proof business endangerment ristrettezza finanziaria spese di sostentamento mutamento delle condizioni finanziarie

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
11. člen ZST-1
65. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1
člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1) in ne med sredstvi (aktiva).
Slovenski računovodski standard 10
Slovenski računovodski standard 10 (iz leta 2016) rezervacije opredeljuje kot sedanjo obvezo, katere čas in/ali znesek poravnave sta negotova.
350. člen ZPP
366. člen ZPP
1. člen ZST-1
365. člen ZPP
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog druge tožene stranke za (delno) oprostitev plačila sodne takse za predlog za postopek posebne pritožbe po nalogu za plačilo sodne takse z dne 6. 5. 2019 (točka I.) in predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse za postopek posebne pritožbe po nalogu za plačilo sodne takse z dne 6. 5. 2019 (točka II.).

2. Zoper sklep se pritožuje drugotožena stranka. Navaja, da ima blokirane vse račune in ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih sredstev. Rezervacije ne predstavljajo sredstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče plačati sodno takso. Zaradi tega je prikrajšana za pravico do sodnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravne osebe se lahko oprostijo plačila sodne takse, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne določa drugače (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od 44,00 EUR, mora plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. (četrti odstavek 11. člena ZST-1) Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse zakon sodišču nalaga upoštevanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da glede na to, da drugotožena stranka prosi za oprostitev plačila sodne takse za postopek posebne pritožbe, ki znaša 33,00 EUR, je plačila sodne takse ni mogoče oprostiti. Določba četrtega odstavka 11. člena ZST-1 namreč ne dopušča, da bi bila samostojni podjetnik ali pravna oseba oproščena plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Zato tožene stranke, ki je pravna oseba, ni mogoče oprostiti plačila sodne takse, ki znaša 33,00 EUR.

6. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 pa ne izključuje odloga oziroma obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevalo sodno prakso, po kateri se predlog za oprostitev plačila sodne takse šteje tudi kot predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja toženke ugotovilo, da ima blokiran transakcijski račun in da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018 izhaja, da je imela v tem letu 119.560,00 EUR izgube. Glede na to, da pa v bilanci stanja izkazuje 180.000,00 EUR rezervacij, bi lahko sodno takso plačala iz te postavke.

7. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da bi znesek 33,00 EUR drugotoženka lahko plačala iz rezervacij. Rezervacije so v bilanci stanja navedene med obveznostmi do virov sredstev (pasiva; prim. 65. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1) in ne med sredstvi (aktiva). Iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka sploh nima nobenih sredstev (njihova vrednost je enaka nič). Slovenski računovodski standard 10 (iz leta 2016) rezervacije opredeljuje kot sedanjo obvezo, katere čas in/ali znesek poravnave sta negotova. Rezervacije torej ne predstavljajo kakšnih unovčljivih sredstev na podlagi katerih bi stranka lahko plačala sodno takso. Razlogi sodišča prve stopnje so zato napačni.

8. Ne glede na napačen zaključek sodišča prve stopnje pa toženi stranki ni mogoče ugoditi glede odloga ali obročnega plačila sodne takse. ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena omogoča oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pravnim osebam, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Ker pa tega ni zmogla, je potrebno njen predlog zavrniti.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo drugo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).