Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 178/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.178.2019 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request citing lack of objective impartiality doubts and procedural delays.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 178/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer a multi-suit case from Celje to Šentjur based on alleged judicial bias and delays. The defendant argued that the local court's judges were acting unconstitutionally and colluding with the plaintiff, while also citing specific Supreme Court rulings as evidence of systemic misconduct. The court held that potential procedural or substantive legal errors do not constitute grounds for jurisdictional transfer, as such issues must be addressed through standard appeal mechanisms rather than changing the court.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 67 of the Civil Procedure Act; Article 105.a of the Courts Act: Jurisdiction transfer is permitted only for efficiency or objective impartiality doubts, not for correcting procedural errors or addressing alleged misconduct.

Parole chiave

Generato dall'IA
jurisdiction transfer objective impartiality procedural delays judicial misconduct civil procedure law supreme court ruling legal remedies credito contestato

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 67 of the Civil Procedure Act
Article 105.a of the Courts Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I R 2/2009
Krivično sojenje očita tudi Vrhovnemu sodišču (opozarja na zadevi I R 2/2009 in I R 3/2019), ki ne spoštuje svojih sklepov (I R 28/2017 in I R 87/2017) o izključni pristojnosti.
I R 3/2019
Krivično sojenje očita tudi Vrhovnemu sodišču (opozarja na zadevi I R 2/2009 in I R 3/2019), ki ne spoštuje svojih sklepov (I R 28/2017 in I R 87/2017) o izključni pristojnosti.
I R 28/2017
Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction back to Celje due to systemic reasons and minimal travel costs.
I R 87/2017
Supreme Court dismisses jurisdiction transfer request where occasional contact does not create apparent bias.
I R 29/2017
Supreme Court rejects transfer request when original jurisdiction transfer was based on specific statutory grounds.
III R 31/2017
Slovenia Supreme Court rejects jurisdiction transfer request based on alleged trial irregularities under ZPP Art. 67.
I R 35/2018
2017 in I R 35/2018 z dne 15.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS je namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni tudi učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki pa ni le v interesu celotnega sodstva, ampak tudi v interesu pravdnih strank.

Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodišče v Celju je v teku pravda II P 304/2018, v kateri tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe od toženca kot etažnega lastnika zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja. Gre za eno od več istovrstnih pravd (za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja), ki jo ista tožnica vodi zoper toženca.

2. Toženec je z vlogo, ki jo je Okrajno sodišče v Celju prejelo 7. 11. 2019 zahteval prenos zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da so za predlagani prenos podani drugi tehtni razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Toženec kot okoliščino, zaradi katere naj bi bil podan resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča, navaja, da razpravljajoče sodišče v pravdnem postopku zavestno krši veljavne in zavezujoče sklepe Vrhovnega sodišča ter izkrivlja pravo na način, da mu škoduje. Krivično sojenje očita tudi Vrhovnemu sodišču (opozarja na zadevi I R 2/2009 in I R 3/2019), ki ne spoštuje svojih sklepov (I R 28/2017 in I R 87/2017) o izključni pristojnosti. Toženec je za zaščito interesov zoper kršitelje vložil kazenske ovadbe, kar je po njegovem mnenju utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti. Vztraja, da je bil prenos pristojnosti, ki je bil izveden na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in s katerim je bila pristojnost za odločanje v pravdnih zadevah prenesena iz Okrajnega sodišča v Šentjurju na Okrajno sodišče v Celju, nezakonit. Temeljil je na nezakoniti nameri, da se pravdni postopek začne znova. Poudarja, da je dvome v zakonitost postopanja Okrajnega sodišča v Celju večkrat skušal odpraviti z vlaganjem predlogov za delegacijo pristojnosti, a je bil pri tem neuspešen. Prepričan je, da se postopek v zadevi P 24/2016 zavlačuje z namenom, da bi bilo prej (tožencu v škodo) odločeno v zadevah II P 90/2018 in II P 145/2016, s čimer bi se razvrednotilo sodbo P 564/2013, po kateri tožnica ni upravnica stavbe. Na Okrajnem sodišču v Celju je trenutno nerešenih sedem pravd zoper toženca. A. A. je razpravljajoča sodnica v kar petih zadevah med istima strankama; razlog za to je njena pristranskost v korist tožnice. Nevzdržnemu in protizakonitemu sojenju se je z reševanjem obravnavane zadeve pridružila še sodnica B. B.. Meni, da sodnice na Okrajnem sodišču v Celju delujejo povezano in pod vplivom predsednice sodišča ter tožnice. S svojimi dejanji zavlačujejo postopek (predlogi za mediacijo), skušajo vplivati na toženčevo pričo in nezakonito obravnavajo njegova pravna sredstva. Obširno opisuje procesno stanje v obravnavanem in v drugih postopkih, ki med pravdnima strankama tečejo pred sodiščem prve stopnje, kritizira procesna dejanja sodišča in pojasnjuje svoja materialnopravna naziranja, zlasti svojo nosilno tezo, da tožnica sploh ni veljavno izbrana upravnica večstanovanjske stavbe.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.

6. Prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS je namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni tudi učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki pa ni le v interesu celotnega sodstva, ampak tudi v interesu pravdnih strank. 1

7. Iz predlagateljevega obširnega popisa procesnih dejanj v drugih raznovrstnih postopkih, v katerih je udeležen, ne izhaja noben upravičen in razumen dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva. 2 Nepravilnosti, ki jih toženec omenja v predlogu, bodo tako lahko predmet morebitnega pritožbenega preizkusa, zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.

8. Ker predlog toženca za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej, npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017.

2 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča III R 31/2017 z dne 22. 9. 2017 in I R 35/2018 z dne 15. 3. 2018.