Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1640/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1640.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed because plaintiff lacked legal interest to challenge an expert fee paid by the court.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1640/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance decision rejecting her complaint regarding expert fees. The plaintiff argued procedural issues but failed to address the court's finding that she lacked legal interest. The court ruled that since the expert costs were paid by the state and not charged to the plaintiff, she had no standing to appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku 1 (ZPP) 338. odst. 1; 343. odst. 4: An appeal is inadmissible if the appellant lacks a legal interest, which exists only if the appellant would bear the costs of the expert opinion upon losing the case.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal interest inadmissible appeal expert witness fees court costs procedural capacity spese mediche prestazioni indebitamente riscosse conteggio delle prestazioni

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker stroški izvedenca (postavljenega po uradni dolžnosti zaradi preverjanja procesne sposobnosti tožeče stranke) niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 17.1.2019, s katerim je sodnemu izvedencu medicinske stroke (psihiatru) priznalo nagrado in stroške za izdelavo izvedenskega mnenja.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da izrek izpodbijanega sklepa ne izkaže pravne podlage, po kateri je sodišče pritožbo tožnice zavrglo. Pritožba je bila vložena pravočasno, to je 26.2.2019 zvečer. Pritožbo je odposlala priporočeno po pošti s P., pri čemer ji je na pomoč priskočil prijatelj iz L., ter iz previdnosti tudi po elektronski pošti. Pritožbo je na P. oddala tik pred polnočjo, kjer pa sta uslužbenca tistega dne blagajno zaključila nekaj minut pred polnočjo, zaradi česar so bili vsi blagajniški računi in izpiski zatem časovno neupravičeno datirani s 27.2.2019, čeprav v resnici še ni odbila polnoč in je še vedno bil torek 26.2.2019. Pritožbo je odposlala tudi pozno zvečer 26.2.2019 iz svojega varnega elektronskega predala, odprtega pri pošti, preko aplikacije P.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga, ker je bila prepozna in hkrati tudi nedovoljena, ker pritožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo. Pritožnica se v razlogih pritožbe ukvarja zgolj z vprašanjem pravočasnosti pritožbe, ne izpodbija pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da je njena pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da tožnica ni imela pravnega interesa za pritožbo. Sodišče je namreč izvedenca psihiatra postavilo po uradni dolžnosti zaradi preverjanja njene procesne sposobnosti. Zato je tudi odločilo, da se nagrada, stroški in DDV v skupni višini 647,82 EUR izplačajo iz sredstev sodišča (točka IV. izreka sklepa). Ker stroški izvedenca niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo v skladu z določbo 4. odstavka 343. člena ZPP.

5. Glede na to, da je pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 17.1.2019 nedovoljena in jo je že iz tega razloga sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem njene pravočasnosti, kar je za pritožnico sporno v pritožbi.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami