Appeal dismissed; detention in care facility upheld due to severe alcohol-induced dementia and life-threatening health risks.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision ordering the respondent's placement in a care facility. The respondent argued he had dementia but was fully oriented, while the court relied on expert findings of severe alcohol-induced dementia and polineuropathy. The court determined that treatment was impossible outside the facility due to the respondent's inability to take medication and the unavailability of adequate family support.
Regesto Legislator
Generato dall'IA75. člen ZDZDr; 365. člen ZPP: Detention in a care facility is lawful when a person's life or health is seriously endangered due to a mental disorder causing severe impairment of reality testing, provided treatment is unfeasible in less restrictive settings.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Zdravljenje je zaradi izrazite neuvidevnosti do bolezni in njenih posledic v nadzorovani obravnavi ali v domačem okolju neizvedljivo. Nasprotni udeleženec potrebuje stalen nadzor in skrb za ustrezno medikamentozno podporo, ki njegovo trenutno bolezensko stanje upočasnjuje, dolgoročno ga preprečiti še ne more. Čeprav mu patronažna sestra zjutraj pripravi zdravila, to ni dovolj, saj bi moral nekdo poskrbeti, da ta zdravila res vzame. V trenutnih okoliščinah je ogrožajoča okoliščina za njegovo zdravje in življenje tudi dostopnost do alkohola in izredno slabi življenjski pogoji. Zaradi starosti mu mati ne more več nuditi pomoči pri vsakodnevnih opravilih, ker je tudi ona že deležna pomoči patronažnih sester, brat pa mu takšne pomoči ne želi nuditi. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je v tem trenutku zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda zadnja in edina možnost, kjer lahko v korist nasprotnega udeleženca izvajajo nujno potrebne terapevtske ukrepe, ki jih zaradi neuvidevnosti nasprotnega udeleženca v resnost bolezenskega stanja drugje kot na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ne bodo mogli izvajati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je napačno zapisalo, da je o predlogu za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda odločilo s sodbo, ker ima odločba sodišča v nepravdni zadevi obliko sklepa. Zato se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju sklicevalo na izpodbijani sklep in ne na sodbo.
2. V izpodbijanem sklepu je sodišče odločilo, da sprejme nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda za čas enega leta od dneva sprejema.
3. Odločitev sodišča izpodbija zadržani po odvetniku zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je pri njem podana demenca, saj je vsestransko orientiran in svoje ravnanje lahko obvlada, ima ustrezno presojo realnosti. Tudi izvedenec je ugotovil, da je povsem sposoben bivati v običajnem domu starostnikov, zato je izpodbijani sklep nesorazmeren poseg v osebno svobodo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Materialni pogoji za zadržanje osebe na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda so določeni v 75. členu ZDZdr. Zadržanje je dopustno v primerih, če pridržani ogroža svoje življenje ali huje ogroža svoje zdravje, vse to pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Vse navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo in svoje zaključke primerno utemeljilo, predvsem na podlagi mnenja sodnega izvedenca, iz katerega sledi, da je dolgoletna alkoholna odvisnost pri nasprotnem udeležencu povzročila nepopravljive posledice, ki jih je opredelil kot alkoholno demenco z alkoholno polinevropatijo (prizadetost živčnih niti, ki se kažejo z nezmožnostjo hoje, slabo mišično močjo na splošno, prizadetostjo govora, ipd.). Do pomembnega upada obstoječih intelektualnih sposobnosti je prišlo zaradi možganske okvare, ki se v njegovem vedenju kaže kot socialna delovna nezmožnost. Ima hude spominske motnje, prizadete so možganske funkcije kot so mišljenje, orientacija, razumevanje, računske zmožnosti, učne sposobnosti ter govorno izražanje in presoja.
6. V pogovoru z nasprotnim udeležencem je izvedenec zaznal, da stalno ponavlja, kako lahko skrbi sam zase in opravi še to in ono, v resnici pa ni mogel uporabiti niti zraven stoječe hojice. Ni znal navesti datuma svojega rojstva, niti starosti in ni vedel, ali bi moral uživati kakšna zdravila. Zato je izvedenec predlagal namestitev v ustreznejše okolje in oskrbo, kar je odklonil z nerealnim odgovorom, da lahko za vse poskrbi sam. Zaradi okvare možganov je nasprotni udeleženec življenjsko ogrožen, ker ima hudo moteno presojo realnosti in nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
7. Zdravljenje je zaradi izrazite neuvidevnosti do bolezni in njenih posledic v nadzorovani obravnavi ali v domačem okolju neizvedljivo. Potrebuje stalen nadzor in skrb za ustrezno medikamentozno podporo, ki njegovo trenutno bolezensko stanje upočasnjuje, dolgoročno ga preprečiti še ne more. Čeprav mu patronažna sestra zjutraj pripravi zdravila, to ni dovolj, saj bi moral nekdo poskrbeti, da ta zdravila res vzame. V trenutnih okoliščinah je ogrožajoča okoliščina za njegovo zdravje in življenje tudi dostopnost do alkohola in izredno slabi življenjski pogoji. Zaradi starosti mu mati ne more več nuditi pomoči pri vsakodnevnih opravilih, ker je tudi ona že deležna pomoči patronažnih sester, brat pa mu takšne pomoči ne želi nuditi.
8. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je v tem trenutku zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda zadnja in edina možnost, kjer lahko v korist nasprotnega udeleženca izvajajo nujno potrebne terapevtske ukrepe, ki jih zaradi neuvidevnosti nasprotnega udeleženca v resnost bolezenskega stanja drugje kot na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ne bodo mogli izvajati.
9. Odločitev sodišča prve stopnje se tako pokaže kot materialnopravno pravilna, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugotovitve sodnega izvedenca, pa pavšalne. Ker pritožbeno sodišče ne najde niti tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (365. člen ZPP).