Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 448/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.448.2019 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal permission request for failure to specify legal issue under ZPP Art. 367b.6.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 448/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's request to permit a revision of the second-instance judgment. The plaintiff argued that the lower court misinterpreted the facts regarding a loan versus a hidden agreement, but failed to articulate a specific legal question in the application. The court ruled that the strict requirements of Article 367b of the Code of Civil Procedure mandate a precise statement of the disputed legal issue, which the plaintiff's vague submission did not meet.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

člen 367b ZPP; Predlog za dopustitev revizije mora vsebovati jasno in jedrnato izkristalizirano sporno pravno vprašanje, sicer se zavrne.

Parole chiave

Generato dall'IA
dopustitev revizije Zakon o pravdnem postopku sporno pravno vprašanje vzdržljivost predloga Vrhovno sodišče Slovenije materialno pravo skrbna utemeljitev spese del veicolo a motore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže.

Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da ni šlo za posojilo, kot je zatrjeval tožnik, vendar pa je na podlagi prvega odstavka 87. člena ter prvega in tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika ter prikritega pravno veljavnega dogovora v izjavah z dne 23. 11. 2013 in z dne 12. 12. 2013 1 zaključilo, da je dolžna toženka vrniti tožniku 2.000,00 EUR ter sporazumno dogovorjeno vrednost osebnega vozila Peugeot 807 v višini 5.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je, da je toženka izpolnila svojo obveznost in sta tako pravdni stranki realizirali dogovor o tem, kako bodo urejena njuna premoženjska razmerja.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožnik. V njem ne zastavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj. Zatrjuje, da je šlo za posojilo in da pravdni stranki z ničemer nista želeli posegati na področje dedovanja po njuni (še živi) materi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti, saj je višje sodišče zaradi povsem drugačne interpretacije dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

6. Ker predlagatelj tej zahtevi ni zadostil, Vrhovno sodišče predloga vsebinsko ni presojalo, marveč ga je v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrglo.

1 Sodišče je ocenilo, da gre za navidezni posojilni pogodbi, ki sta prikrivali dogovor o zavarovanju oziroma o pridržku tožnika, da za »primer nesoglasja« zahteva nazaj 2.000,00 EUR in plačilo vrednosti osebnega vozila v dogovorjeni višini 5.000,00 EUR.