Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 511/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.511.2019 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal by non-lawyer against final land registry decision due to lack of legal representation.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 511/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected a non-lawyer's appeal against a final land registry decision, classifying it as an inadmissible request for leave to appeal. The appellant argued that the court failed to hold a public hearing and violated his property rights, citing constitutional and international human rights instruments. The court ruled that final judgments can only be challenged through extraordinary remedies, and since the appellant lacked a lawyer or legal qualification, his procedural actions were invalid under the Code of Civil Procedure.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

s. 367, 374(2), 377 of the Code of Civil Procedure: A final court decision may only be challenged via extraordinary remedies; a party without a lawyer or legal qualification cannot validly exercise procedural rights, rendering their appeal inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
final judgment appeal legal representation requirement land registry procedure procedural capacity extraordinary remedies sovraindebitamento procedura di rivendicazione nel pignoramento violazioni delle norme procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
U-I-112/98
1 Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča U-I-112/98 (6.
U-I-137/00
2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.
U-I-69/07-9
2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.
U-I-277/09
2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku s sklepom ugotovilo, da se šteje ugovor nasprotnega udeleženca za umaknjenega, ker ni plačal sodne takse. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

2. Nasprotni udeleženec je zoper odločbo sodišča druge stopnje na Vrhovno sodišče podal laično vlogo, ki jo je poimenoval „pritožba“. V njej navaja, da sodišče ni izvedlo javne obravnave, in da ni bil izveden sodni postopek, v katerem bi bil spoznan za dolžnika, zato ni izpolnjen zakonski pogoj za vpis pravice na nepremičnino v njegovi lasti. Vpis posega v njegovo zasebno lastnino. Sodišče naj bi mu neutemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka. Pri tem se obširno sklicuje na Ustavo RS, Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Vrhovno sodišče je nasprotnega udeleženca pozvalo, naj ob dejstvu, da nima odvetnika, opredeli naravo vloge, sicer jo bo štelo kot predlog za dopustitev revizije. Na poziv je dolžnik podal dopolnitev, iz katere je razvidno, da pri podani vlogi vztraja. Dodatno je pojasnil še, da uspeh vloge ne sme biti pogojen z dejstvom, da nima odvetnika oziroma opravljenega pravniškega državnega izpita, kar je podkrepil s predstavljanem Ustave RS in mednarodnih konvencij.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Vrhovno sodišče je tako njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Tudi ta je nedovoljen, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka sme pravdna dejanja izjemoma opravljati tudi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit, česar dolžnik ni izkazal (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče le dodaja, da so neutemeljeni pomisleki nasprotnega udeleženca glede neustavnosti določb, ki so jih sodišča uporabila v tem postopku. Ustavno sodišče je izpostavljena vprašanje že obravnavalo in odločilo, da država lahko pogojuje dostop do sodišča tako s plačilom sodne takse 1 kot tudi z obveznim zastopanjem po odvetniku. 2

7. Vrhovno sodišče je predlog nasprotnega udeleženca zato kot nedovoljenega zavrglo (367.č člen ZPP, drugi odstavek 374. člena ZPP in 377. člen ZPP).

1 Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča U-I-112/98 (6. točka obrazložitve).

2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.