Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep Cst 385/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.385.2019 Generato dall'IA

Appeal dismissed because debtor failed to provide cost estimates required for bankruptcy business approval.

Numero d'incarto VSL Sklep Cst 385/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Higher Court dismissed the debtor's appeal and upheld the first-instance court's rejection of the business operation proposal. Although the debtor partially supplemented their initial application, they failed to disclose specific projected operating costs, providing only average gross revenue figures instead. The court ruled that without a complete financial plan demonstrating a probability of non-loss, the statutory requirement for approval could not be met.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZFPPIPP 389.a člena 2. točka drugega odstavka; ZPP 337. člena 1. odstavek: A bankruptcy debtor's proposal for business operation as a company is inadmissible if it lacks a detailed cost estimate, as the court cannot assess the probability of non-loss without such data.

Parole chiave

Generato dall'IA
bankruptcy business operation probable non-loss assessment projected cost estimates insolvency proceeding appeal financial plan requirements abbandono del posto di lavoro cessazione d'attività contratti negoziati nei locali commerciali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik je predlog za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika sicer dopolnil, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da kljub temu še ni popoln. Dolžnik namreč še vedno ni navedel, koliko bodo znašali stroški poslovanja, temveč je pojasnil le, koliko bo znašal povprečni bruto prihodek (cca 8.000,00 EUR) ter navedel, da se bo ta v primerjavi z letom 2018 zvišal. Sodišče prve stopnje zato na podlagi takšnega dolžnikovega predloga in njegove dopolnitve ni moglo oceniti, ali obstaja zadostna verjetnost (verjetnost, ki presega 50%), da v kolikor bi dovolilo poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, ta ne bo posloval z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena ZFPPIPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izdajo soglasja k predlogu za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik in predlagal, naj mu višje sodišče dovoli nadaljevati s poslovanjem kot podjetnikom.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj višje sodišče dolžniku dovoli nadaljnje poslovanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stečajni dolžnik lahko po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če sodišče dovoli takšno poslovanje (prvi odstavek 389.a člena ZFPPIPP). Predlog za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika (predlog za poslovanje) mora vsebovati opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik, načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo in opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen in okoliščin v zvezi z njegovim prejšnjim poslovanjem, pomembnih za presojo ovire iz 2. točke šestega odstavka 389.a člena ZFPPIPP (drugi odstavek 389.a člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 31.1.2019 (p.d. 34) dolžnika pozvalo k dopolnitvi predloga in sicer tako, da bo v skladu z 389a. členom ZFPPIPP predložil točen poslovni načrt, iz katerega bo razvidno, koliko bodo znašali prihodki in koliko stroški ter da pojasni, na kaj se nanaša predlagani mesečni znesek v višini 2.100,00 EUR. Opozorilo ga je, da naj upošteva, da se nadomestilo za izvzem premoženja lahko šteje le kot nadomestilo za uporabo, ne pa morebiti tudi za porabo materiala. Dolžnik je predlog sicer dopolnil, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da kljub temu še ni popoln. Dolžnik namreč še vedno ni navedel, koliko bodo znašali stroški poslovanja, temveč je pojasnil le, koliko bo znašal povprečni bruto prihodek (cca 8.000,00 EUR) ter navedel, da se bo ta v primerjavi z letom 2018 zvišal.

7. Sodišče prve stopnje zato na podlagi takšnega dolžnikovega predloga in njegove dopolnitve ni moglo oceniti, ali obstaja zadostna verjetnost (verjetnost, ki presega 50%), da v kolikor bi dovolilo poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, ta ne bo posloval z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena ZFPPIPP).

8. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik v pritožbi sicer (delno) dopolnil svoj predlog, vendar navedeno predstavlja pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati ( prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIIPP).

9. Ker stečajni dolžnik predloga ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

10. Takšna odločitev pa ni ovira, da dolžnik ne bi ponovno vložil predloga za poslovanje (sploh glede na to, da s takšnim predlogom soglaša tudi upraviteljica) z vsebino, kot jo določa drugi odstavek 389.a člena ZFPPIPP. Pri tem naj upošteva svoj dosedanji predlog in ga dopolni v skladu z vsemi do sedaj prejetimi navodili sodišča prve stopnje kot izhajajo iz poziva z dne 31.1.2019 in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11. Ker sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je višje sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo stečajnega dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.