Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cpg 130/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CPG.130.2018 Generato dall'IA

Appeal dismissed; out-of-court settlement not binding on court unless timely reported for cost allocation.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cpg 130/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed, and the first-instance court's order regarding litigation costs was upheld. The appellant argued that a subsequent out-of-court settlement exempted them from paying costs, but the court found no evidence they notified the court of this agreement. The court ruled that such settlements do not automatically alter statutory cost rules unless the court is informed, making the appeal inadmissible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 158.1; 337.1: An out-of-court settlement does not exempt a party from statutory litigation costs unless the court is timely informed of the agreement, as the settlement lacks binding force on the judicial process.

Parole chiave

Generato dall'IA
out-of-court settlement litigation costs withdrawal of claim court notification civil procedure law cost allocation appeal dismissal versamento dell'anticipo delle spese

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. odstavek 158. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 337. člen Zakona o pravdnem postopku
328. člen Zakona o pravdnem postopku
2. odstavek 350. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 366.a člen Zakona o pravdnem postopku
5. odstavek 458. člen Zakona o pravdnem postopku
3. odstavek 105.a člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka ne trdi, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi umaknila tožbo zaradi izpolnitve zahtevka tožene stranke, bodisi, da bi o vsebini poravnave oziroma dogovoru o porazdelitvi stroškov med strankama sodišče pravočasno obvestila, sodišče prve stopnje stroškovnega dela dogovora med strankama ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati, pritožnica pa se v pritožbi nanj ne more več uspešno sklicevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70368/2017 z dne 10. 8. 2017 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo, tožeči stranki pa naložilo, da v 8 dneh povrne prvi in drugi toženki stroške postopka v skupnem znesku 215,35 EUR.

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper stroškovno odločitev sodišča. Trdi, da sta pravdni stranki dne 24. 10. 2017 podpisali sporazum o izvensodni poravnavi, v katerem sta določili, da tožeča stranka umika tožbo, tožena pa ugovor, in, da vsaka stran nosi svoje stroške. Zato sodišču predlaga, da sklep v tem delu razveljavi, podrejeno pa, da izda popravni sklep, s katerim vsaka stran nosi svoje stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo trdi, da tožena stranka nima namena zahtevati plačila stroškov, prisojenih z izpodbijanim sklepom, saj sta se stranki res dogovorili, da bo vsaka krila svoje stroške postopka, vendar toženi stranki drugega, kot izhaja iz sodne poravnave, tožeči stranki nista dolžni plačati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena in petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločal sodnik posameznik, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 366.a člena ZPP, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku izreka izpodbijanega sklepa o stroških postopka odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri tem gre pritožnici pojasniti, da pravna posledica umika tožbe iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi le v primeru, ko tožeča stranka izrecno sama umakne tožbo, ampak tudi v primeru, kadar se tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno, kot to določa npr. tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru.

7. Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo stranke sklenejo med pravdo, vendar ne pred sodiščem in ima naravo civilnopravne pogodbe ter na pravdo nima samodejnega vpliva. Ker tožeča stranka ne trdi, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi umaknila tožbo zaradi izpolnitve zahtevka tožene stranke, bodisi, da bi o vsebini poravnave oziroma dogovoru o porazdelitvi stroškov med strankama sodišče pravočasno obvestila 1 (stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP), sodišče prve stopnje stroškovnega dela dogovora med strankama ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati, pritožnica pa se v pritožbi nanj ne more več uspešno sklicevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je pritožba neutemeljena. Predloga višjemu sodišču pa ni mogoče obravnavati kot predloga za izdajo popravnega sklepa, saj je tega mogoče izdati le ob izpolnjenih pogojih 328. člena ZPP.

8. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Izvensodna poravnava je bila sklenjena 24. 10. 2017, izpodbijani sklep pa je bil izdan 29. 11. 2017.