Appeal dismissed; review rejected as medical cost dispute falls below statutory review threshold.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court rejected the review application against a second-instance judgment ordering the defendant to pay medical treatment costs. The plaintiff had previously failed to challenge a negative decision regarding access to foreign medical treatment, yet later sought reimbursement for those expenses. The court determined this constituted a property-based social dispute where the disputed amount of approximately 23,654 EUR did not exceed the 40,000 EUR threshold required for review under the Code of Civil Procedure.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o delovnih in socialnih sodiščih 31. člen; Zakon o pravdnem postopku 367. člen 2. odstavek: Review is permitted only in social disputes regarding social rights or property disputes exceeding 40,000 EUR; a dispute for reimbursement of medical costs below this threshold is inadmissible for review.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Predmet tega spora je vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja v tujini v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 9. 11. 2015 v 3. točki izreka (I. točka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 26.154,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini (II. točka). Poleg tega je zavrnilo zahtevek za plačilo 172,36 EUR (III. točka) ter ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 2.111,42 EUR (IV. točka). V delu, ki se nanaša na priznanje pravice do zdravljenja v tujini, je tožbo zavrglo (V. točka) ter sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka (VI. točka).
2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo toženke glede sklepa o zavrženju dela tožbe v V. točki. Pritožbi tožnice je ugodilo, pritožbi toženke glede sodbe pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v II. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 23.654,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2017 dalje do plačila; v preostalem (za plačilo zneska 2.500,00 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo; poleg tega je VI. točko izreka glede stroškov postopka spremenilo tako, da je znesek 1.885,74 EUR znižalo na 1.793,00 EUR. V preostalem je pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije VIII DoR 53/2018 1 in, kot sama navaja, iz previdnosti tudi predmetno revizijo.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, v nadaljevanju ZDSS-1) v 31. členu med drugim določa, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka) ter v tistih premoženjskih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka). V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR.
6. Tožnica je pred zdravljenjem v tujini podala zahtevo za odobritev takšnega zdravljenja, kar je toženka z odločbo zavrnila, tožnica pa zoper to odločitev ni uveljavljala sodnega varstva. Nato je po opravljenem zdravljenju v tujini od toženke zahtevala plačilo stroškov zdravljenja v višini nastalih stroškov, kar je predmet tega spora. Sodišče druge stopnje je med drugim odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 23.654,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini.
7. Predmet tega spora je torej vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že enkrat (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja zato v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor. Sporna je odločitev o povračilu 23.654,21 EUR stroškov, kar ne presega revizijskega praga 40.000,00 EUR, zato revizija v tem sporu ni dovoljena.
8. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
1 Revizijsko sodišče je s sklepom z dne 17. 5. 2018 revizijo dopustilo.