Administrative court dismisses lawsuit against second-instance tax decision lacking merit determination under ZUS-1.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because it targeted a second-instance tax decision rather than the first-instance act containing the merit determination. The plaintiff initially failed to correctly identify the appealable act despite being instructed by the court, and subsequently reiterated the error in their filing. The court ruled that only acts with substantive decisions on rights or obligations are actionable in administrative proceedings, rendering the second-instance decision non-appealable.
Regesto Legislator
Generato dall'IA2. člen ZUS-1; In administrative proceedings, only final administrative acts containing a merit determination regarding rights or obligations are actionable, excluding second-instance decisions that merely confirm or reject appeals without substantive rulings.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
V upravnem sporu se lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanima odločbama DT-499-23-84/2016 z dne 30. 6. 2016 in DT-499-23-85/2016 z dne 30. 6. 2016 je drugostopenjski davčni organ sklepa o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije DT 4933-14476/2016-3 z dne 17. 3. 2016 in DT 4933-14477/2016-3 z dne 17. 3. 2016 spremenil v navedbi številke izvršilnega naslova, v preostalem pa izpodbijana sklepa o davčni izvršbi potrdil in pritožbi zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbi davčnega organa druge stopnje, s katerima je pritožbeni organ izpodbijana sklepa spremenil v navedbi številke izvršilnega naslova, v preostalem delu pa pritožbi zoper odločitvi davčnega organa prve stopnje zavrnil.
2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožba bistveno pomanjkljiva. Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga zoper odločbi davčnega organa druge stopnje v delu, v katerem je davčni organ druge stopnje izpodbijana sklepa o davčni izvršbi potrdil in pritožbi zavrnil. Sodišče ga je zato s pozivom I U 1212/2016-4 z dne 25. 10. 2016 pozvalo, da v roku 8 dni pravilno navede toženo stranko ter izpodbijani akt, katerega naj tožbi tudi priloži. Ob navedenem ga je poučilo, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo lahko izpodbija akt organa prve stopnje. Tožnik se je na poziv sodišča odzval z dopisom z dne 18. 11. 2016, v katerem je pravilno navedel toženo stranko ter z dopisom z dne 22. 11. 2016, v katerem je ponovno navedel, da izpodbija odločbi davčnega organa druge stopnje, kateri je navedenemu dopisu tudi priložil.
3. Tožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:
4. Odločba organa druge stopnje po stališču ustaljene sodne prakse ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu (enako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 661/2011 z dne 29. 2. 2012 in Upravno sodišče RS v sklepu I U 839/2015 z dne 29. 9. 2015), zaradi česar je ostala tožnikova tožba nepopolna.
5. Iz določb 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
6. Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil in izpodbija upravna akta, ki se v upravnem sporu ne moreta izpodbijati, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Sodišče je skladno z določilom tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 odločilo v senatu.