Appeal dismissed; simplified forced settlement without effect on claim does not require separate security right.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Higher Court in Ljubljane dismissed the appeal against a first-instance decision to continue enforcement proceedings. The debtor argued that the creditor lacked a separate security right, claiming the court failed to apply the Financial Business Act. The court ruled that since the simplified forced settlement had no legal effect on the specific claim due to missing details in the creditor list, the requirement for a separate security right was irrelevant to the enforcement continuation.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZFPPIPP 216. člen; ZPP 350. člen: If a confirmed simplified forced settlement has no legal effect on the claimed debt, it is legally irrelevant whether the creditor has already acquired a separate security right in the enforcement proceedings.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
[JEDRO]
Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava na izterjevano terjatev nima nobenega učinka, ni pravno pomembno, ali je upnik v izvršilnem postopku že pridobil ločitveno pravico na kakšnem predmetu izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil s sklepom z dne 25. 2. 2016 prekinjen od 18. 2. 2016.
2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo določila 1. točke prvega odstavka 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Ker dolžnik (pravilno: upnik) v predmetnem izvršilnem postopku še ni pridobil ločitvene pravice, bi moralo sodišče izvršbo utesniti v skladu s pogoji, določenimi v poenostavljeni prisilni poravnavi. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek. Stroškov pritožbe ne priglaša.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev s sklicevanjem na določbo 216. člena v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 221b. člena ZFPPIPP ter z utemeljitvijo, da izterjevana terjatev v posodobljenem seznamu terjatev ni navedena, zaradi česar pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava nad dolžnikom na izterjevano terjatev ne učinkuje, predmetni izvršilni postopek pa se nadaljuje za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.
6. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.
7. Dolžnik v pritožbi ne oporeka ključni ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da izterjevana terjatev v posodobljenem seznamu terjatev ni navedena. Poenostavljena prisilna poravnava namreč v skladu s četrtim odstavkom 221.b člena ZPFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Glede na navedeno pa sama vsebina poenostavljene prisilne poravnave (način poplačila upnikov) za predmetni izvršilni postopek ni pravno pomembna, temveč je za nadaljevanje predmetnega postopka pomembno le dejstvo, da je sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave postal pravnomočen in da zato ne obstaja več ovira za nadaljevanje predmetnega postopka, ki je bil z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave prekinjen.
8. V kakšnem obsegu pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava vpliva na izvršilni postopek, je pravno pomembno le tedaj, ko potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na izterjevano terjatev. Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava na izterjevano terjatev nima nobenega učinka, pa določbe 1. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje pritožnik, ni mogoče uporabiti. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je upnik v tem postopku že pridobil ločitveno pravico na kakšnem predmetu izvršbe.
9. Ker pritožbeni razlog ni utemeljen, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).