Appeal dismissed; tax exemption covers own fees but not opponent's share of procedural costs under ZST-1.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal by a self-governing local community challenging its court fee assessment. Although the community was exempt from paying its own fees under Article 10 of the Court Fees Act, the court held this exemption does not cover the obligation to pay the opposing party's share of procedural costs mandated by Article 15(2) of the same Act. The court ruled that the exemption applies only to the appellant's direct liability, not to the reciprocal cost-sharing requirement imposed on exempted parties.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 10 of the Court Fees Act; Article 15(2) of the Court Fees Act: A statutory exemption from paying court fees applies solely to the payment of one's own fees and does not extend to the obligation to pay the opposing party's share of procedural costs.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da so pravdne stranke dolžne plačati sodno takso za tožbo tako, da tožnica plača 94,20 EUR, tožene stranke pa nerazdelno 376,80 EUR.
2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo prva toženka. Opozarja, da je na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) oproščena plačila sodnih taks in ji zato sodišče ne bi smelo naložiti niti sorazmernega dela le te. Oprostitev plačila velja kot generalno določilo. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Podlaga za obveznost toženk, da plačajo sorazmerni del takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, je določilo 15. člena ZST-1. Ta med drugim določa, da takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks, predstavljajo del stroškov postopka, plača pa jih nasprotnik te stranke. To pravno podlago je pri odločitvi uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica meni, da ji ta obveznost ne more biti naložena, saj je plačila taks oproščena že na podlagi zakona. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.
5. Res je prva toženka kot samoupravna lokalna skupnost na podlagi 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščena, vendar pa ta (zakonska) oprostitev velja le za plačilo lastnih obveznosti iz naslova sodnih taks, ne nanaša pa se na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1. Po tej določbi je namreč prvi toženki v plačilo naloženo zgolj tisto, kar bi sicer, če tožnica plačila takse ne bi bila oproščena, morala le-tej plačati kot del njenih potrebnih pravdnih stroškov 1 . Stališče, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1, je uveljavljeno tudi v sodni praksi 2 .
6. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.
7. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena. Odločitev o tem je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
1 V kolikor tožnica takse ne bi bila oproščena in bi jo plačala, bi ji sodišče ta strošek priznalo kot del pravdnih stroškov, nato pa skupaj z ostalimi stroški (glede na uspeh v postopku) naložilo v plačilo toženim strankam.
2 Primerjaj sklep VSL II Cp 637/2017 in VSM I Cp 1153/2014.