Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VDSS Sklep Pdp 563/2017 ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.563.2017 Generato dall'IA

Appeal dismissed; 30-day statute of limitations for establishing employment relationship is mandatory and cannot be bypassed by money claims.

Numero d'incarto VDSS Sklep Pdp 563/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court dismissed the plaintiff's request to establish a past employment relationship and award related damages, upholding the first-instance judgment. The plaintiff argued that a 30-day limitation period for establishing an employment relationship does not apply retroactively and that monetary claims can be filed directly. The court ruled that the 30-day period is a mandatory material preclusive deadline that applies regardless of whether the employment relationship is currently active or has ended, and monetary claims depend on the prior finding of the relationship's existence.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZDR-1 200. člen 3. odstavek; Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.

Parole chiave

Generato dall'IA
statute of limitations employment relationship material preclusive deadline sodno varstvo past employment preclusive period mandatory deadline rettifica delle detrazioni

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZDR-1 200. člen 3. odstavek
ZDR-1 200. člen 4. odstavek
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 366. člen 1. odstavek
ZPP 365. člen 2. odstavek

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Tako določen 30-dnevni rok je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja glede na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 ni uveljavljala pravočasno. Tudi izplačilo plače in drugih denarnih terjatev iz delovnega razmerja so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice z dne 5. 6. 2017, s katero je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki v času od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015, plačilo odškodnine za navedeno obdobje v znesku neobračunanih delov bruto plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, davkov in prispevkov ter plačilo odškodnine za mesece junij 2015 - september 2015 v višini razlik med zneskom minimalne plače in dejanskimi izplačili, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da za tožbo z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nazaj ne velja 30-dnevni rok iz tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1). Ker ima tožnica pravni interes za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, bi moralo sodišče prve stopnje dopustiti tožbo s takšnim zahtevkom in nadaljnjimi denarnimi zahtevki iz delovnega razmerja. V skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 se denarni zahtevki iz delovnega razmerja lahko uveljavljajo neposredno pred pristojnim sodiščem v okviru zastaralnega roka, obstoj delovnega razmerja pa je v tem primeru predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevkov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da za obravnavanje tožbe, vložene dne 5. 6. 2017, s katero tožnica zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja med 1. 10. 2014 in 30. 9. 2015 niso izpolnjene procesne predpostavke in je zato neutemeljen pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ki naj bi ga sodišče zagrešilo z napačnim sklicevanjem na 200. člen ZDR-1. Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je delovnopravni zahtevek, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja. Dokler razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, traja, lahko delavec skladno s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja. Če delodajalec tega v osmih dneh ne stori oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred sodiščem. Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Tako določen 30-dnevni rok je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja glede na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 ni uveljavljala pravočasno. Tudi izplačilo plače in drugih denarnih terjatev iz delovnega razmerja so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Gre za enotno in ustaljeno stališče sodne prakse (prim. zadeve VIII Ips 284/2015, VIII Ips 70/2013 in druge).

6. Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).