Appeal dismissed; insolvency law bars late filing of ownership claim, extinguishing lien rights and standing.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appeal was dismissed because the appellant failed to file a lawsuit to assert ownership rights within the statutory deadline following notification. Although the appellant claimed the administrator ignored their lien filing, the court found the lien was properly recorded, and the missed deadline extinguished both the substantive lien and the procedural standing to appeal. Consequently, the objection to the sale of assets was validly withdrawn due to the loss of the lien right.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZFPPIPP 22. člen; ZFPPIPP 310. člen 3. odstavek: An insolvency lien right is extinguished if the creditor fails to file a lawsuit to assert ownership within one month of notification, thereby terminating their standing to appeal in the insolvency proceedings.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prodajo nepremičnin in premičnin z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene.
2. Zoper navedeni sklep se je Javni medobčinski stanovanjski sklad ... pravočasno pritožil. Navaja, da je 28. 8. 2017 vložil lastninsko tožbo za ugotovitev lastninske pravice in predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi. V stečajnem postopku je sicer prijavil izločitveno pravico na dveh od prodajanih nepremičnin, ki pa je upraviteljica ni priznala, podredno pa je prijavil tudi lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, o kateri pa se v stečajnem postopku ni odločalo oziroma ni upoštevalo. Tožbe sicer ni v roku vložil, vendar pa v skladu z 92. členom SPZ ni izgubil reivindikacijskega zahtevka. V skladu s sodno prakso stečajni postopek učinkuje zgolj na podlagi obligacijske pravice udeležencev postopka, nedvomno pa nima nikakršnih pravnih učinkov na njihove stvarne pravice.
3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica. Navedla je, da je rok za vložitev tožbe po napotitvi v sklepu o preizkusu terjatev potekel 8. 6. 2017, tožba pa je bila vložena šele 28. 8. 2017. Zato je glede na 3. odstavek 330. člena ZFPPIPP prenehala ovira za prodajo premoženja v stečajnem postopku.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve (1. odstavek 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). To upravičenje pa preneha (med drugim), če vse njegove terjatve prenehajo, ker je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev (1. alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). To velja tudi za izločitvene upnike. Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP (1. odstavek 310. člena ZFPPIPP), sicer njegova izločitvena pravica preneha (3. odstavek 310. člena ZFPPIPP).
6. Pritožnik sam priznava, da je bil napoten na postopek za uveljavitev lastninske pravice, vendar pa tožbe ni pravočasno vložil. Pritožnik sicer navaja, da naj njegova prijava izločitvene pravice ne bi bila v celoti upoštevana, kar pa ne drži. Če je pritožnik menil, da je upraviteljica ni upoštevala, bi moral vložiti ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (62. člen ZFPPIPP). Že iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev je jasno razvidno, da je upraviteljica pritožnikovo prijavo upoštevala, saj je navedla, da prijavlja izločitveno pravico. ZFPPIPP podrejene prijave ne pozna, vendar pa ni mogoče s tem v zvezi upoštevati pravil Zakona o pravdnem postopku. Podrejeni zahtevek v smislu ZPP je namreč zahtevek, o katerem sodišče odloča, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen. V stečajnem postopku pa sodišče o utemeljenosti zahtevka iz prijave terjatve sploh ne odloča. Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku iz 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP ni vložil. To pa pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala (3. odstavek 310. člena ZFPPIPP).
7. Pritožnik sicer meni drugače, sklicuje se na drugačno sodno prakso, ki pa je ne navede. Višjemu sodišču je poznana odločba VSL I Cpg 958/2016, ki sicer pritrjuje pritožnikovemu stališču. Vendar pa je stališče iz te odločbe napačno. Kaj je izločitvena pravica, je določeno v 22. členu ZFPPIPP. Med drugim je izločitvena pravica pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. V skladu s 1. odstavkom 310. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP bi pritožnik v zakonskem roku enega meseca moral vložiti tožbo, da je na spornih nepremičninah pridobil lastninsko pravico. Ker tega ni storil, je prenehal njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način. Pritožnik tako ni pravočasno vložil tožbe za uveljavitev lastninske pravice, s tem pa je že na podlagi 3. odstavka 310. člena ZFPPIPP ta pravica prenehala, ob smiselni uporabi prve alineje 58. člena ZFPPIPP pa je v tem stečajnem postopku tudi prenehala njegova procesna legitimacija upnika. Pritožnik je namreč v tem stečajnem postopku uveljavljal le izločitveno pravico. S tem pa je prenehala tudi njegova legitimacija za vložitev pritožbe. Po 126. členu ZFPPIPP imajo namreč pravico vložiti pritožbo le stranke postopka, upravitelj in druge osebe pa le, če tako določa zakon. Za sklep o prodaji ni takega zakonskega določila. Pritožnik ne more več sodelovati v tem stečajnem postopku.
8. Ker tako upnik nima (več) procesne legitimacije za vložitev pritožbe, je ta nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (4. odstavek 343. člena ZPP in 1. točka 365. člena ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo v skladu s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče še pripominja, da je pravilno tudi stališče upraviteljice, da je zaradi prenehanja izločitvene pravice iz razloga nepravočasne vložitve tožbe za uveljavitev izločitvene pravice odpadla ovira za prodajo premoženja, ki je bilo predmet (ugasle) izločitvene pravice (2. točka 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP).