Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 1176/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1176.2017 Generato dall'IA

Court partially allows appeal on lawyer fees, reducing amount by travel costs for out-of-town counsel.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 1176/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially granted the appeal, reducing the awarded legal fees by the amount of the plaintiff's counsel's travel expenses. The plaintiff argued that travel costs for an out-of-town lawyer were unnecessary, while the defendant contended they were required for the hearing. The court ruled that while parties may freely choose counsel, such costs are not recoverable unless special circumstances like specialized expertise are proven.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 155. člen; 163. člen 7. odst. 1: Parties may freely choose counsel outside the court seat, but opposing parties are only liable for necessary procedural costs, and travel expenses for out-of-town lawyers are not considered necessary unless special circumstances such as specialized knowledge are demonstrated.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal fees travel expenses out-of-town counsel necessary costs procedural expenses appeal outcome civil procedure addebito di tasse

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek priznanih stroškov 1.372, 62 EUR nadomesti z zneskom 1.302,35 EUR, sicer se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V primeru okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, lahko stranka na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema zamudne sodbe.

Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženec v postopku ni zatrjeval.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.372,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog toženca za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrže. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V konkretnem primeru bi moral toženec povrnitev pravdnih stroškov prijaviti do konca glavne obravnave in ne v 15ih dneh po izdaji zamudne sodbe, kot je napačno presodilo sodišče prve stopnje. Prav tako je napačno stališče, da prijavljeni stroški toženca predstavljajo za pravdo potrebne stroške, saj je toženec odgovor na tožbo vložil prepozno. Prav tako je sodišče napačno presodilo, da med potrebne stroške spadajo potni stroški toženčevega pooblaščenca, saj potni stroški odvetnika izven okrožja sodišča ne predstavljajo izdatkov potrebnih za pravdo. Ker se sodišče prve stopnje do teh dejstev ni opredelilo, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj so razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih jasni in razumljivi ter popolni.

6. Pritožbeni očitek, da je predlog toženca za odmero pravdnih stroškov prepozen, prav tako ni utemeljen. V primeru okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, lahko stranka na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema zamudne sodbe 1 .

7. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v postopku izvedlo narok 7. 10. 2016, toženec pa je na pripravljalno vlogo tožnice podal odgovor v pripravljalni vlogi z dne 24. 11. 2016 (list. št. 83), prav tako je podal odgovor na pritožbo tožnice dne 28. 11. 2014 (list. št. 53), pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje tožencu nepravilno priznalo nagrado za narok dne 7. 10. 2016 po tar. št. 3102 Zakona o Odvetniški tarifi (ZOdvT) ter nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, ker navedena opravila toženca niso predstavljala potrebnih izdatkov. Glede na to, da se je pooblaščenec toženca naroka dne 7. 10. 2016, na katerega je bil povabljen, udeležil, prav tako pa je s pripravljalno vlogo na vlogo tožnice odgovoril, ne drži, da nagrada za navedeni opravili predstavlja nepotrebne izdatke v postopku (155. člen ZPP).

8. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, ki izpodbija potne stroške pooblaščenca toženca, ki si ga je toženec izbral v C. Med potrebne stroške namreč ni mogoče šteti potnih stroškov in kilometrine odvetnika za prihod na sodišče v L. iz C. Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženec v postopku ni zatrjeval. Pritožbeno sodišče je zato priznano nagrado znižalo za znesek potnih stroškov (kilometrine odvetnika) za prihod na narok iz C. v znesku 57,60 EUR. Po delni spremembi je tako tožnica dolžna tožencu plačati znesek pravdnih stroškov v znesku 1.302,35 EUR (nagrada za narok 544,70 EUR, nagrada za postopek 502,80 EUR ter 20,00 EUR materialnih izdatkov, kar povečano za 22% DDV znaša 1.302,35 EUR).

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov iz zneska 1.372,62 EUR znižalo na znesek 1.302,35 EUR (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo zavrnilo in v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je pritožnik s pritožbo uspel zgolj v manjšem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da je na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 58.