Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 1133/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1133.2017 Generato dall'IA

Appeal against dismissal of appeal due to insufficient court fee payment is allowed due to clerical error.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 1133/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal overturned the first instance decision dismissing the appeal because the court fee was deemed unpaid. The appellant admitted paying the fee but explained a clerical error resulted in a 1 EUR shortfall, which was paid shortly after receiving the dismissal order. The court ruled that without explicit warning for such a minimal discrepancy, the strict application of fee non-payment rules violated the appellant's constitutional rights, necessitating the revocation of the dismissal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 337. člen 1. odstavek; 365. člen 3. točka; 105.a člen; Ustava RS 25. člen: When a party pays a court fee with a clerical error resulting in a minimal shortfall, the court must explicitly warn the party before applying strict dismissal consequences to balance fiscal discipline with constitutional rights.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fee payment clerical error dismissal of appeal procedural discipline constitutional rights revocation of decision minimal shortfall autorizzazione ad agire

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Cst 603/2016 Višjega sodišča v Ljubljani
Pritožbo utemeljuje na sklepu Cst 603/2016 Višjega sodišča v Ljubljani.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.

V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba drugo in tretjetožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1019/2012-III z dne 5. 7. 2016, vložena dne 29. 11. 2016, šteje za umaknjeno.

2. Zoper sklep se pritožuje drugotožena stranka (druga toženka) iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je zmoten zaključek, da sta druga in tretja toženka vložili pritožbo zoper sodbo, saj se je pritožila le druga toženka. Sodišče je pritožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da druga toženka na poziv sodišča ni plačala sodne takse za postopek o pritožbi. Pojasnjuje, da je sodišče izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 939,00 EUR. Druga toženka je sodno takso plačala dne 19. 12. 2016 in navedla pravilno referenco plačila, pomotoma pa je takso plačala v napačnem znesku, in sicer v višini 938,00 EUR, torej je plačala 1,00 EUR premalo. Če bi sodišče drugo toženko pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvalo, da dostavi potrdilo o plačilu, bi druga toženka ugotovila pomoto in sodišču poslala potrdilo o plačilu sodne takse z dne 19. 12. 2016 in potrdilo o plačilu razlike do polne vrednosti sodne takse. Pritožbi prilaga obe potrdili. Pritožbo utemeljuje na sklepu Cst 603/2016 Višjega sodišča v Ljubljani.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da sodna taksa za vloženo pritožbo v danem roku, ki se je iztekel 30. 12. 2016, ni bila plačana, kar je sodišče ugotovilo z vpogledom v evidenco plačanih sodnih taks.

5. Druga toženka, ki je vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 7. 2016, utemeljeno navaja, da je bila sodna taksa v višini 938,00 EUR (namesto 939,00 EUR) plačana pravočasno, in sicer 19. 12. 2016 in prilaga potrdilo o plačilu. Hkrati prilaga tudi potrdilo o plačilu razlike, torej takse v višini 1,00 EUR (ki pa je bila plačana šele 23. 2. 2017).

6. Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP. Iz dokazil izhaja, da so utemeljene navedbe, da je druga toženka sodno takso v višini 938,00 EUR plačala pravočasno, naknadno, ko je izvedela za svojo pomoto (po prejemu izpodbijanega sklepa), je plačala še manjkajoči znesek 1,00 EUR.

7. Če sodišče ugotovi, da sodna taksa ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo zakonsko določene posledice, v konkretnem primeru fikcija umika pritožbe. Kot je bilo že navedeno, je druga toženka sodno takso zaradi pomote plačala v napačnem znesku in sicer 1,00 EUR premalo. Določba 105.a člena ZPP sicer ne predstavlja posega v pravico stranke iz 25. člena Ustave RS (URS), toda na tako stroge posledice - v primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku, kot je bila ta v konkretnem primeru - bi morala biti stranka izrecno opozorjena. Takega opozorila pa niti v sodbi, zoper katero je druga toženka vložila pritožbo, niti v plačilnem nalogu, s katerim je bila drugi toženki taksa odmerjena, ni bilo.

8. Zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ni mogoče odrekati razumnosti urediti, ki plačilo sodne takse določa kot procesno predpostavko. Ob tehtanju ustavnih pravic in zagotavljanju fiskalne discipline pa je treba v konkretnem primeru ugotoviti, da je bila drugi toženki s sklepom o umiku pritožbe kršena pomembnejša pravica od fiskalnega interesa države, zato je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).