Appeal dismissed; mortgage transfer during enforcement requires court notification, not land registry request.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of a mortgage transfer request. The appellant argued that the land registry could process the transfer based on a deed of assignment under Article 125 of the Land Register Act, despite the enforcement proceeding. The court held that during enforcement, the transfer of a mortgage with an enforcement mark can only be recorded upon notification from the enforcement court under Article 88(3) of the Land Register Act, not via a direct land registry request.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 88(3) of the Land Register Act; Article 125 of the Land Register Act; During enforcement proceedings, the transfer of a mortgage with an enforcement mark to a new creditor may be recorded only upon notification from the enforcement court, not on the basis of a land registry request.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da se ne dovoli pri hipoteki ID 1 na podlagi Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 19.10.2016 vpis v korist novega imetnika hipoteke L. d.o.o.. Predlagateljev ugovor proti taki odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne 8.3.2017 zavrnilo.
Proti odločitvi se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Ne strinja se z argumentom prvostopenjskega sodišča, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče vpisalo prenos hipoteke na novega upnika le po uradni dolžnosti in na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o taki spremembi. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti 125. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki dovoljuje, da lahko sodišče o tistih vpisih, o katerih primarno odloča po uradni dolžnosti, odloči tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. Tretji odstavek 88. člena ZZK-1, na katerega se je sklicevalo sodišče v izpodbijanem sklepu, sicer določa, da če terjatev zavarovana s pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, preide na novega upnika, sodišče o vpisu spremembe imetnika hipoteke odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, vendar tretji odstavek 125. člena omogoča, da se v takih primerih odloči tudi na predlog. Pogodba o potrditvi odstopa, ki je bila priložena zemljiškoknjižnemu predlogu, po mnenju pritožnika izpolnjuje vse pogoje iz 40. člena ZZK-1. Terjatev preide na novega upnika že s samo cesijo, ki se izvede po določbah OZ. Razlaga, s katero bi bilo možno pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, prenesti zgolj po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, bi hipotekarnim upnikom v celoti onemogočila možnost razpolaganja s pogodbeno hipoteko v primerih, ko je izvršba v skladu s 194. členom ZIZ ustavljena, ker nepremičnine v izvršbi ni bilo mogoče prodati. V tem primeru namreč hipotekarni upnik kljub ustavitvi izvršbe še vedno obdrži hipoteko na nepremičnini. Razlaga izpodbijanega sklepa hipotekarnemu upniku v celoti odvzema možnost razpolaganja s hipoteko. V obravnavanem primeru gre za pogodbeno hipoteko, banka pa je z odstopom terjatev, zavarovanih s hipoteko, na predlagatelja veljavno prenesla tudi konkretno hipoteko. Da je pogodbeno hipoteko, pri kateri je vpisana zaznamba izvršbe, možno prenesti tudi z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga brez obvestila izvršilnega sodišča, izkazuje tudi praksa preostalih zemljiškoknjižnih sodišč, ki takšen prenos dovoljuje. V zvezi s tem prilaga več sklepov.
Pritožba ni utemeljena.
Iz zemljiškoknjižnih podatkov za parcelo št. 679/2 je mogoče ugotoviti, da je (z začetkom učinkovanja 21.12.2011) vknjižena hipoteka (ID 1) v korist imetnice banke z zaznambo neposredne izvršljivosti, dne 26.1.2015 pa je bila zaznamovana tudi izvršba (opr. št. In 4/2015), ki učinkuje že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba navedene hipoteke. "Pogodba o potrditvi odstopa", ki je podlaga predlaganemu vpisu, je bila sklenjena kasneje in sicer dne 19.10.2016, vpis pa predlagan 11.11.2016, torej v času, ko je izvršilni postopek že tekel. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno obrazložilo, da je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. Pri tem ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika. Med izvršilnim postopkom je to mogoče le v skladu s 24. členom ZIZ, ko novi upnik prevzame izvršbo, zaradi česar je izvršilno sodišče tisto, ki z ustrezno odločbo in obvestilom o tej spremembi seznani zemljiškoknjižno sodišče, ki opravi spremembo imetnika hipoteke že po uradni dolžnosti.
Neutemeljen je tudi pritožnikov argument, povezan s 194. členom ZIZ. Če je izvršba ustavljena, namreč ostane hipoteka vpisana v korist upnika iz izvršilnega postopka, ki lahko z njo razpolaga.
Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.