Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep X Ips 292/2014 ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.292.2014 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses review for lack of specific legal issue under Administrative Procedure Act Article 83(2).

Numero d'incarto VSRS Sklep X Ips 292/2014
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review against a first-instance court decision regarding land registry data. The applicant argued the lower court erred in law but failed to specify a concrete legal issue or demonstrate a deviation from established Supreme Court practice. The court held that general questions of legality without specific legal arguments do not meet the statutory requirements for a review under Article 83(2) of the Administrative Procedure Act. Consequently, the review was dismissed as inadmissible because the applicant did not substantiate a significant legal question warranting appellate examination.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 83(2) of the Administrative Procedure Act; Article 89 of the Administrative Procedure Act: A review is not admissible if the applicant merely raises general questions of legality without concretizing a specific legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative review admissibility specific legal issue requirement deviation from precedent land registry data administrative procedure act legal certainty principle inadmissible review motivi di revisione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 83(2) of the Administrative Procedure Act
Article 89 of the Administrative Procedure Act
Article 163 of the Code of Civil Procedure
Article 22(1) of the Administrative Procedure Act
Article 9 of the Act on the Registration of Real Estate
Article 19(7) of the Act on the Registration of Real Estate

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Splošno vprašanje zakonitosti izpodbijane sodbe in s tem tudi izpodbijanega akta, brez konkretizacije procesnega ali materialnopravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, za dovoljenost revizije ne zadošča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka, vendar stroškov ne priglaša.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Območne geodetske uprave Koper, Geodetske pisarne Ilirska Bistrica, št. 02112-169/2012-9 z dne 29. 1. 2013, s katero je prvostopenjski organ zavrnil revidentovo zahtevo za spremembo vpisa podatkov v zemljiški kataster. Revident je zahteval, da upravni organ na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) uskladi podatke v zemljiškem katastru glede zemljišča s parc. št. 11 k. o. A., ki leži ob meji s k. o. B. Zahteva je bila zavrnjena, ker je bilo neskladje na meji katastrskih občin, ki sta se ob združitvi katastrskih občin prekrivali, kar je bilo upoštevano tudi pri vrisu tega zemljišča, odpravljeno že z obvestilom dne 10. 8. 2012, izdanim na podlagi revidentove zahteve z dne 25. 7. 2012. Sedaj vpisani podatki za to zemljišče pa so skladni s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Tožena stranka je z odločbo, št. 3532-85/2013-2-6421129 z dne 31. 7. 2013, revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1)

7. Revident kot pomembna pravna vprašanja navaja tri vprašanja: 1. Ali je bilo o njegovi zahtevi, da geodetska uprava uskladi digitalno obliko in medsebojno lego parcel v digitalnem katastrskem načrtu z uradno in izvorno obliko evidence v zemljiškem katastru do prenosa v digitalno obliko, sploh odločeno?, 2. Ali je po 9. členu ZEN mogoče odpraviti napake, nastale pri vzpostavljanju digitalnega katastra tako, da se v grafični evidenci zemljiškega katastra parcela, ki je bila izbrisana iz grafične evidence in vodena samo v pisni evidenci, nato ponovno vzpostavi v grafični evidenci, vendar na delu druge parcele v drugi katastrski občini?, in 3. Ali podatki iz zbirke listin oziroma podatki, ki omogočajo historični pregled sprememb v zemljiškem katastru, dajejo podlago za ugotovitev, da so zadnje vpisani podatki glede zemljišča s parc. št. 11 k. o. A. pravilno vpisani?

8. Vprašanja, ki jih revident navaja, zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve, niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

9. Kot je že pojasnjeno v 3. točki te obrazložitve, je prvostopenjski organ uskladitev podatkov v grafičnem delu zemljiškega katastra po 9. členu ZEN izvedel že na podlagi revidentove zahteve z dne 25. 7. 2012. O izvedeni uskladitvi ga je obvestil z obvestilom z dne 10. 8. 2012 (tretji odstavek 9. člena ZEN). Njegovo ponovno zahtevo je prvostopenjski organ vsebinsko obravnaval. Z odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, jo je zavrnil, ker je bila uskladitev teh grafičnih podatkov izvedena že na podlagi revidentove prve zahteve, in se sedaj vpisani podatki ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Revidentu je bilo v upravnem postopku in tudi v izpodbijani sodbi pojasnjeno, da je grafični prikaz parcel v zemljiškokatastrskem prikazu le prikaz oblike in medsebojne lege parcel, ne pa tudi dokaz o poteku meje in se ta prikaz ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra (sedmi odstavek 19. člena ZEN). Zato ta prikaz na revidentove pravice in upravičenja ne vpliva.

10. Ker je bilo o revidentovi zahtevi za uskladitev podatkov zemljiškega katastra odločeno po vsebini, njegovo prvo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Njegovo drugo vprašanje pa se, tako kot je postavljeno, nanaša na predhodni postopek uskladitve, ki je bil končan z obvestilom 10. 8. 2012. Tretjega vprašanja revident ni konkretiziral. Ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ne okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter tudi ni obrazložil, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.(2) Splošno vprašanje zakonitosti izpodbijane sodbe in s tem tudi izpodbijanega akta, brez konkretizacije procesnega ali materialnopravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.

11. Glede na obrazloženo revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

12. O stroškovnem zahtevku Vrhovno sodišče ni odločalo, ker revident v reviziji ni opredeljeno navedel stroškov, katerih povračilo zahteva (prvi in drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 189/2009, X Ips 472/2011, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.