Legislator Giurisprudenza & Legislazione
UPRS sklep I U 62/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.62.2014 Generato dall'IA

Administrative court dismisses tax refund recovery claim as the disputed amount is legally insignificant and non-enforceable.

Numero d'incarto UPRS sklep I U 62/2014
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Administrative Court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking to recover an overpaid fuel tax refund of 8.34 EUR. The plaintiff argued that the customs authority failed to properly verify fuel usage records and acted beyond its authority, while the defendant maintained the procedural timeline was correct. The court ruled that under the Tax Procedure Act, no tax is assessed if the amount does not exceed 10 EUR, rendering the administrative decision legally ineffective and devoid of any practical consequences for the taxpayer.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

50. člen ZDavP-2; 5. točka 1. odst. 36. člen ZUS-1: Administrative acts with negligible financial impact or no enforceable obligations do not constitute a valid ground for judicial review unless they resolve a significant legal issue.

Parole chiave

Generato dall'IA
negligible tax amount dismissal of administrative lawsuit tax refund recovery enforceability of decisions procedural time limits customs fuel tax administrative procedure act spese del veicolo a motore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
50. člen ZDavP-2
Tožniku vračilo trošarine ni bilo naloženo, ker odmerjeni znesek ne presega 10 EUR, kot to določa 50. člen ZDavP-2.
5. točka 1. odst. 36. člen ZUS-1
4. odst. 25. člen ZUS-1
3. odst. 13. člen ZUS-1
6. točka 12. člen ZCS-1
89. člen ZDavP-2
54. člen ZTro
3. člen in 4. člen Pravilnika o vračilu trošarine
člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) ter 3. člen in 4. člen Pravilnika o vračilu trošarine za komercialni namen (v nadaljevanju Pravilnik), ki jih citira.

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I U 39/2014
I U 34/2014
2014, I U 34/2014 z dne 14.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Iz 50. člena ZDavP-2 izhaja, da se davek ne odmeri, če le ta ne bi presegal 10 EUR, kot je to v obravnavani zadevi. Ker navedeni znesek, glede na njegovo zanemarljivost, tožniku ni naložen v plačilo, je mogoče zaključiti, da izpodbijana odločitev za tožnika nima nikakršnih posledic.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Carinski urad Celje je z izpodbijanim sklepom obnovil odločbo 42301-6754/2010-2 z dne 9. 7. 2010, s katero je ugodil zahtevku tožnika in izvršil vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, za mesec maj 2010, ki se nanaša na vračilo trošarine za 99 litrov plinskega olja v znesku 8,34 EUR. V obnovljenem postopku je ugotovil, da je tožnik neupravičeno prejel vračilo trošarine za 99 litrov plinskega olja D2, ki mu je bila vrnjena 30. 7. 2010 v znesku 8,34 EUR. Stroški v zvezi s postopkom niso nastali. Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski organ na podlagi 6. točke 12. člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) ter sklepa z dne 30. 11. 2011 pri tožniku opravil inšpekcijski nadzor poslovanja v skladu s predpisi, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe z namenom, da se prepriča v točnost in pravilnost poslovanja tožnika ter preveri upravičenost do vračila trošarine. O ugotovitvah je izdal zapisnik 0610-51/2010-41 z dne 16. 4. 2012, ki je bil tožniku vročen 25. 4. 2012. Tožnik je vložil pripombe. Prvostopenjski organ navaja, da se pripombe niso nanašale na sporni motorni vozili. Sklep o obnovi postopka sloni na pravni podlagi drugega odstavka 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanj prvostopenjski organ sklicuje. Tožniku vračilo trošarine ni bilo naloženo, ker odmerjeni znesek ne presega 10 EUR, kot to določa 50. člen ZDavP-2.

2. Tožnik je za sporni mesec uveljavljal vračilo trošarine za dve motorni vozili Mercedes UNIMOG U 300 in avtocisterno ATEGO 815, z registrskima številkama, kot sta navedeni, za skupaj 99 litrov porabljenega goriva. Prvostopenjski organ se sklicuje na devetnajsti do dvaindvajseti odstavek 54. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) ter 3. člen in 4. člen Pravilnika o vračilu trošarine za komercialni namen (v nadaljevanju Pravilnik), ki jih citira. Tožnik ima interno pretakališče plinskega olja, zato mora voditi tudi evidenco o polnitvah v druga vozila in o porabi za drug namen ter evidenco o nabavi ter o zalogi-razpoložljivi količini plinskega olja. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik vodil pomanjkljivo evidenco, saj ni zagotovil evidence o polnitvah v posamezni vozili kot tudi evidenco o polnitvah v druga vozila in o porabi za drug namen ter ni razpolagal s podatki o porabi goriva za navedeni vozili (4. člen Pravilnika), ter da ni dokazal, da je plinsko olje polnil in porabil v vozilih za komercialni namen.

3. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja.

4. Tožnik je vložil tožbo po 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da obnova postopka po uradni dolžnosti ni dovoljena, ker je potekel šest mesečni subjektivni rok iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2. Ta je ta začel teči 30. 11. 2011, ko je bil izdan sklep o inšpekcijskem nadzoru in se je carinski organ prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi. V konkretnem primeru z evidenčno knjigo listin, iz katere naj bi izhajalo, da navedeni delovni stroji v kritičnem obdobju niso delovali. Prvostopenjski organ je postopek obnove začel prepozno. Nepravilno je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik se ne strinja z ugotovitvami organa prve stopnje. Trdi, da sta delovna stroja delovala in prilaga overjene izjave delavcev, kot jih navaja ter gradbene dnevnike, ki potrjujejo, da sta omenjena stroja v navedenih dnevih dodatno skupno porabila 99 litrov goriva. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. Po določbi 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Na ta razlog sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Namen upravnega spora je namreč v tem, da se stranki zagotovi učinkovito sodno varstvo zoper tiste upravne akte, ki dejansko in nezanemarljivo posegajo v njen pravni položaj. Ni pa upravni spor namenjen temu, da bi se stranki zagotavljalo sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic za stranko ali pa so te zanemarljive ter hkrati ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi kot takšno terjalo sodno intervencijo.

8. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšno pravno vprašanje. Pravna vprašanja, ki so relevantna za odločitev v zadevi, so namreč že rešena v upravno sodno praksi tega sodišča (npr. I U 39/2014 z dne 3. 7. 2014, I U 34/2014 z dne 14. 7. 2014). Prav tako se z izpodbijano odločbo tožniku ne nalaga nobena obveznost. Izpodbijana odločitev ugotavlja, da je tožnik neupravičeno prejel vračilo trošarine v znesku 8,34 EUR, ki pa na podlagi 50. člena ZDavP-2 tožniku ni odmerjena v plačilo. Iz 50. člena ZDavP-2 namreč izhaja, da se davek ne odmeri, če le ta ne bi presegal 10 EUR, kot je to v obravnavani zadevi. Ker navedeni znesek, glede na njegovo zanemarljivost, tožniku ni naložen v plačilo, je mogoče zaključiti, da izpodbijana odločitev za tožnika nima nikakršnih posledic.

9. Ker po povedanem zakonski pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper izpodbijano odločitev niso izpolnjeni, je sodišče tožbo na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Izrek o stroških temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZUS-1.