Slovenian Supreme Court dismisses appeal due to undifferentiated value claim preventing review under ZPP rules.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review against a second-instance judgment regarding property rights and contract nullity. The appellant filed three distinct non-monetary claims with different legal bases but submitted only a single, undifferentiated value of 100,000 EUR throughout the proceedings without correction. The court ruled that this failure to specify individual values for separate claims constitutes a procedural defect equivalent to omitting the value entirely, thereby barring the review under the Code of Civil Procedure.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZPP 367. odst. 2; ZPP 180. odst. 2; ZPP 41. odst. 2: When a plaintiff asserts multiple non-monetary claims with different legal bases but provides only one undifferentiated value without correction, the review is inadmissible as it equates to the absence of a value assessment.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če tožnik kljub uveljavljanju več nedenarnih zahtevkov v tožbi navede le eno vrednost spornega predmeta in tega v skladu s procesnimi določbami ne popravi, gre za takoimenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice, kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe glede tožbenega zahtevka, da mora prvi toženec tožniku priznati lastninsko pravico na sporni nepremičnini, izstaviti za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sposobno listino in hkrati izročiti nepremičnino, v tem delu postopek ustavilo. Ugodilo je tožbenemu zahtevku, da sta prodajna pogodba z 29. 3. 2010 in pooblastilo z 10. 3. 2010 nična in v razmerju do pravdnih strank (tožnika in dveh tožencev) nimata pravnega učinka. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za razveljavitev navedene pogodbe in pooblastila ter še odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prvega toženca in potrdilo ugodilni del prvostopenjske sodbe.
3. Prvi toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga tako spremembo obeh sodb, da „se zahtevek v celoti zavrže oziroma zavrne“, podrejeno pa vrnitev zadeve v novo sojenje.
4. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Neposredna ali direktna revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Kadar tožnik uveljavlja nedenarni tožbeni zahtevek, mora v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi oceniti vrednost spornega predmeta, kadar pa uveljavlja več nedenarnih tožbenih zahtevkov z različno podlago, mora v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP oceniti vrednost vsakega posameznega zahtevka. Če kljub uveljavljanju več nedenarnih zahtevkov v tožbi navede le eno vrednost spornega predmeta in tega v skladu s procesnimi določbami (pravočasno) ne popravi, gre za takoimenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice, kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost(1). Izjema velja le za situacijo, ki je urejena v petem odstavku 367. člena ZPP in ko se za presojo dovoljenosti revizije upošteva seštevek vrednosti vseh zahtevkov oziroma v revizijskem postopku še spornih njihovih delov, če je odločitev o reviziji odvisna od vprašanj, ki so skupna za vse sporne zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznih zahtevkih odvisna od odločitve o drugih zahtevkih.
7. Tožnik je v tožbi uveljavljal tri nedenarne tožbene zahtevke z različno podlago: le proti prvemu tožencu zahtevek za priznanje lastninske pravice, izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev nepremičnine, proti obema tožencema skupaj pa tožbeni zahtevek za ničnost pogodbe in pooblastila ter tožbeni zahtevek za njuno razveljavitev. V tožbi navedena nediferencirana vrednost spornega predmeta le z zneskom 100.000 EUR je ostala ves čas postopka nespremenjena. V revizijski fazi postopka je sporna le odločitev obeh sodišč o enem od treh tožbenih zahtevkov, to je o ničnosti pogodbe in pooblastila. Pri nediferencirani vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotavljati vrednost le enega od več nedenarnih zahtevkov, kar po že pojasnjenem stališču pomeni enako kot popoln izostanek ocene vrednosti spornega predmeta. Ker je revizijsko izpodbijana le ena odločitev, tudi ni podana situacija iz petega odstavka 367. člena ZPP.
8. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo prvega toženca skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.
---.---
Op. št. (1): II Ips 371/2011, II DoR 311/2013 in mnoge druge odločbe.