Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1031/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1031.2014 Generato dall'IA

Appeal granted; preliminary question ruling does not affect applicant's procedural standing if property ownership changes.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1031/2014
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court granted the appeal and reversed the first-instance decision, ordering the rejection of the request to suspend proceedings. The applicant argued that the first instance failed to weigh his interest in using the property against the opposing parties' interests and did not address his specific submissions regarding procedural economy. The court held that a potential loss of ownership in the related lawsuit would not affect the applicant's active procedural standing, as this mirrors the scenario where the applicant sells the property during the proceedings, which does not invalidate their procedural legitimacy.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 190. člen; Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) 8. člen: A decision on a preliminary question in a related lawsuit does not affect the applicant's active procedural standing in the current proceedings if the applicant would similarly lose standing if they voluntarily disposed of the property during the proceedings.

Parole chiave

Generato dall'IA
procedural standing preliminary question property ownership suspension of proceedings active legitimacy procedural economy related lawsuit stralcio del procedimento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
338. člen Zakona o pravdnem postopku
37. člen Zakona o nepravdnem postopku
8. člen Zakona o nepravdnem postopku
190. člen Zakona o pravdnem postopku
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1007/2012, zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

Če bi predlagatelj zaradi odločitve v pravdnem postopku izgubil lastninsko pravico na tej nepremičnini, to na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo v obravnavanem postopku zaradi dovolitve nujne poti ter dovolitve trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ne bi vplivalo. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal. V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1007/2012.

2. Pritožbo vlaga predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se postopek ne prekine, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške. Opozarja, da sodišče v razlogih ni pojasnilo, zakaj predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, upoštevajoč, da ne gre za vprašanje, ki ga lahko po posebnem zakonu reši le določeno pristojno sodišče. Nepojasnjeno je ostalo tudi, zakaj je v duhu postopkovne ekonomičnosti bolj smotrno, da se počaka do pravnomočnega končanja postopka II P 1007/2012.

V točki 5 obrazložitve je sodišče izpostavilo interese nasprotnih udeležencev (določitev nujne poti predstavlja veliko breme za lastnika služeče nepremičnine), ni pa pretehtalo interesa predlagatelja, da normalno uporablja svojo nepremičnino. V nadaljevanju opozarja na okoliščine, ki po mnenju pritožnika kažejo, da načela ekonomičnosti postopka ni mogoče opravičiti z domnevno obremenitvijo služečih nepremičnin. Sodišče je tudi nepravilno povzelo razlog, s katerim sta nasprotna udeleženca utemeljevala potrebo po prekinitvi postopka.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi ni opredelilo do predlagateljevih navedb, iz katerih izhaja, da v pravdnem postopku tožeča stranka sploh ne zadosti procesni predpostavki pravnega interesa in obstaja velika verjetnost, da se bo postopek končal z zavrženjem tožbe. Na naroku 12. 11. 2013 je podal navedbe, zakaj je prekinitev postopka neprimerna, nesmotrna in tudi nepravilna. Sodišče se do tega ni niti opredelilo. Predlagatelju je na naroku dalo celo rokovno neomejeno možnost, da se izjavi o navedbah iz pripravljalnih vlog nasprotnih udeležencev, nato pa je v vmesnem času, torej še preden je predlagatelj svojo vlogo poslal, izdalo izpodbijani sklep.

Kršilo mu je pravico do izjave v postopku, to pa je tudi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Nepravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje aktivne legitimacije predlagatelja v tej zadevi. Da bi sodišče lahko takšno ugotovitev sprejelo, bi se moralo najprej opredeliti do predlagateljevih navedb v zvezi s pravnim interesom tožnikov za vložitev tožbe. Opozarja, da se s tožbo zahteva zgolj ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ne uveljavlja pa se z njo zahtevka po izbrisni tožbi.

Odločitev v pravdi, ne glede na to kakšna bo, zato ne bo z ničemer vplivala na aktivno legitimacijo predlagatelja. V zemljiški knjigi bo še naprej ostal vknjižen kot lastnik parcele 1286/4, k. o. X. Sodišče je spregledalo tudi dejstvo, da sta predlagatelj in Občina Ig v postopku N 188/2009, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, sodno uredila medsebojna razmerja kot lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice. Predlagatelja že imetništvo stavbne pravice opravičuje, da predlaga določitev nujne poti. Tudi zato prekinitev tega postopka ni pravilna.

3. Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec. Meni, da sodišče očitanih kršitev ni storilo in je odločitev pravilna. Predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.

4. Pritožba je utemeljena.

5. 8. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) določa, da lahko sodišče v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (predhodno vprašanje), samo reši to vprašanje, če ni z zakonom drugače določeno. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v nepravdni zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo samo reševalo, pa ob smiselni uporabi 1. točke 206. člena ZPP, odredi prekinitev postopka.

6. V zvezi s predlogom nasprotnih udeležencev, da se ta postopek prekine, je, glede na citirano pravno podlago, potrebno torej najprej odgovoriti na vprašanje, ali bo v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1007/2012, zaradi katerega je bila prekinitev predlagana, rešeno vprašanje, ki za to nepravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 8. člena ZNP ali ne. Šele v primeru pozitivnega odgovora pa tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo reševalo samo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) stališča ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V konkretnem primeru je med udeleženci postopka sporno že prvo vprašanje, saj pritožnik trdi, da odločitev v pravdnem postopku ne bo vplivala na njegovo aktivno legitimacijo v tej zadevi.

7. Iz podatkov spisa (priloga B2) izhaja, da se v postopku II P 1007/2012 rešuje vprašanje, ali je kupoprodajna pogodba, ki sta jo sklenila predlagatelj in Občina Ig, nanaša pa se na nakup oziroma prodajo nepremičnine parc. št. 1286/4, k. o. X. (v korist katere predlagatelj v tem postopku predlaga dovolitev nujne poti ter dovolitev trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje), nična.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da odločitev o tem vprašanju za to nepravdno zadevo ne pomeni predhodnega vprašanja. Odločitev, da je pogodba morebiti nična, namreč ne more vplivati na aktivno (procesno) legitimacijo pritožnika v tem postopku.

9. Ni sporno, da je bil predlagatelj ob vložitvi predloga zemljiškoknjižni lastnik parcele 1286/4, k. o. X., v korist katere se predlaga dovolitev nujne poti in vzpostavitev trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje. Ob vložitvi predloga je bil torej zanj stvarno in procesno legitimiran.

10. Ne da bi se pritožbeno sodišče podrobneje opredeljevalo do možnosti, da tožniki v pravdi uspejo in do možnosti, da to posledično pripelje do spremembe lastništva parc. št. 1286/4, k. o. X., ugotavlja, da tudi odločitev, ki bi za predlagatelja pomenila izgubo lastninske pravice na tej nepremičnini, na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo ne bi vplivala. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal (primerjaj 190. člen ZPP). V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne. Povedano drugače: zgolj zaradi odtujitve nepremičnine njegov predlog ne bi smel biti zavrnjen. Nobenega razloga ni, da bi za primer, ko se lastništvo spremeni zaradi sodne odločitve, veljalo drugače.

11. Pritožbi je bilo zato že iz navedenega razloga potrebno ugoditi. Do ostalih pritožbenih očitkov se pritožbeno sodišče posledično ni opredeljevalo, saj to ni potrebno.

12. Izpodbijani sklep je bil na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP spremenjen tako, da je predlog za prekinitev postopka zavrnjen.

13. Ker so stroški, ki so nastali z vložitvijo pritožbe, del stroškov tega postopka, bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s končnim sklepom.