Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cpg 725/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.725.2014 Generato dall'IA

Appeal dismissed; debt recognition in bankruptcy proceedings counts as litigation admission.

Numero d'incarto VSL sklep I Cpg 725/2014
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal against the award of legal costs was dismissed because the court found the first-instance decision correct. The appellant argued that the lower court erred in fact-finding and law application regarding cost allocation. The court ruled that recognizing a debt in bankruptcy proceedings is legally equivalent to admitting a claim in litigation, meaning the creditor had already succeeded in establishing their right to costs within the bankruptcy process.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

316.1. ZPP; 67.1. ZFPPIPP: Recognition of a claim in bankruptcy proceedings is legally equivalent to the admission of a claim in litigation proceedings; therefore, a successful claim in bankruptcy includes the right to litigation costs.

Parole chiave

Generato dall'IA
bankruptcy proceedings claim recognition admission of claim litigation costs procedural equivalence insolvency law cost allocation addebito di tasse

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se 2. točka izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

[JEDRO]

Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69233/2011 z dne 23.5.2011 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožba zavrže (1. točka izreka), pri čemer je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 635,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, 2. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in stroškovni zahtevek tožnice zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil nad toženko na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2093/2012 z dne 28.12.2012 začet stečajni postopek, v katerem je bila terjatev tožnice prijavljena in priznana, razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69233/2011 z dne 23.5.2011 v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo tožnice zavrglo (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).

5. Po presoji pritožbenega sodišča je nato sodišče prve stopnje s tem, ko je pravdne stroške naložilo v plačilo toženki, pravilno odločilo tudi o stroških postopka. V konkretni situaciji je namreč treba upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. V tem smislu je torej mogoče šteti, da predstavlja stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (1. odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti (N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 233, VSL sklep I Cpg 129/2012 z dne 14.2.2012, VSL sklep I Cpg 999/2012 z dne 13.11.2012, VDSS sklep Pdp 53/2014 z dne 20.2.2014 itd.). Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela (smiselna uporaba 157. člena ZPP).

6. Kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev (priloga A49) in prijave terjatve tožnice (priloga 47), je bila tožnici v stečajnem postopku priznana terjatev v znesku 22.826,81 EUR, ki med drugim zajema tudi pravdne stroške v znesku 1.313,00 EUR. Slednji predstavljajo, kot pravilno navaja tudi pritožba, izvršilne stroške v znesku 36,00 EUR, sodno takso v višini 483,00 EUR, stroške pripravljalnega spisa po računu podjetja A., d.o.o. z dne 10.5.2012 v znesku 744,00 EUR in stroške fotokopiranja v znesku 50,00 EUR. Sodišče prve stopnje je sedaj v izpodbijani 2. točki izreka sklepa tožnici prisodilo še stroške nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 510,90 EUR in znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 10,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znese 635,50 EUR. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča tožnici pravilno dodatno prisodilo priglašene stroške, saj ti v prijavljeni in priznani terjatvi v stečajnem postopku niso zajeti. Ker so tudi sicer pravilno odmerjeni, pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana stroškovna odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker toženka ni uspela s pritožbo, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama krije pritožbene stroške.