Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II Ips 57/2010 ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.57.2010 Generato dall'IA

Slovenian court jurisdiction requires place of harmful act, not place of subsequent damage or treatment.

Numero d'incarto Sklep II Ips 57/2010
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's revision against the second-instance court's decision denying jurisdiction. The applicant argued that Slovenian jurisdiction applied because he suffered physical pain and underwent surgery in Slovenia after an accident in Bosnia and Herzegovina. The court rejected this, ruling that jurisdiction is determined by the location of the harmful act itself, not the location where the consequences or treatment occurred.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

55. člen ZMZPP; The place of the harmful act determines jurisdiction in tort cases, not the place where the consequences of the act or subsequent treatment occur.

Parole chiave

Generato dall'IA
jurisdiction tort liability place of act consequences of act medical treatment location international private law supreme court ruling competenza giurisdizionale internazionale

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
55. člen ZMZPP
48. člen ZMZPP
384. člen v zvezi s 378. členom Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL II Cp 4271/2007
Sodišči prve in druge stopnje sta se pri odločanju neutemeljeno sklicevali na odločbo VSL II Cp 4271/2007, saj dejansko stanje v tej zadevi ni enako.
II Ips 310/2007
Slovenian court lacks jurisdiction over foreign traffic accident claims regardless of where damages occurred.
II Ips 75/1999
odločbe VS RS II Ips 310/2007, II Ips 75/1999, II Ips 157/1996, enako pa izhaja tudi iz pravnega mnenja, sprejetega na občni seji VS RS 19.
II Ips 157/1996
odločbe VS RS II Ips 310/2007, II Ips 75/1999, II Ips 157/1996, enako pa izhaja tudi iz pravnega mnenja, sprejetega na občni seji VS RS 19.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da tožnik trpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča. Kraj nastanka škode v smislu prvega odstavka 55. člena ZMZPP pomeni kraj, kjer je prišlo do škodnega delovanja na telo oškodovanca (tožnika) in ne kraj, kjer nastaja kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pristojno za odločitev v tem sporu in tožbo, ker za odločanje v sporu tudi ni pristojno slovensko sodišče, zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik pravočasno vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sklicuje se na 55. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) in opozarja, da je do škodnega dogodka res prišlo na ozemlju Bosne in Hercegovine, vendar je škodna posledica nastala na ozemlju Republike Slovenije. Sodišče ni dovolj skrbno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je napačno uporabilo materialno pravo. Tožnik se je v prometni nesreči poškodoval na ozemlju tuje države, kjer mu je bila tudi nudena nujna pomoč, po dveh dneh pa je bil premeščen v Splošno bolnišnico Celje, torej na ozemlje Republike Slovenije, kjer je bil nato hospitaliziran še 8 dni. Kirurško zdravljenje je v celoti potekalo na ozemlju Republike Slovenije, tu pa je tožnik prestajal tudi neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, ne le duševnih bolečin, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožnik se je dejansko v celoti zdravil v Sloveniji, tu trpel telesne bolečine, v BIH pa mu je bila nudena le najnujnejša pomoč. Diagnoze njegovih poškodb so bile postavljene šele v Sloveniji, v tujini pa le stabilizirano njegovo stanje tako, da je bil lahko prepeljan domov. Ker je tožnik trpel tako telesne bolečine, kirurško zdravljenje, ambulantno zdravljenje, vse neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, sekundarni strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v Republiki Sloveniji, je slovensko sodišče pristojno na podlagi 55. člena ZMZPP. Sodišči prve in druge stopnje sta se pri odločanju neutemeljeno sklicevali na odločbo VSL II Cp 4271/2007, saj dejansko stanje v tej zadevi ni enako. V nasprotnem primeru bi bila določba 55. člena ZMZPP zgolj mrtva črka na papirju. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in ugotovi, da je podana mednarodna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v tem sporu.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določilu prvega odstavka 55. člena ZMZPP je v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na območju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica; ta pristojnost pa velja tudi v sporih zoper zavarovalnico zaradi povračila škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice ter v sporih o regresnih zahtevkih iz naslova povračila škode zoper regresne dolžnike. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani odločbi tožniku pravilno pojasnilo, da dejstvo, da tožnik trpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča. Tudi sodna praksa(1) je enotna v stališču, da kraj nastanka škode pomeni kraj, kjer je prišlo do škodnega delovanja na telo oškodovanca (tožnika) in ne kraj, kjer nastaja kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira, ne glede na to ali gre za telesne ali duševne bolečine; pa tudi v stališču, da namen 55. člena ZMZPP ni v tem, da določi pristojnost po domicilu tožnika (ki v svojem kraju prebivališča trpi škodo), pač pa v ureditvi pristojnosti v tistih primerih, ko sta kraj delovanja in nastanek škode različna (npr. pri nastanku škode s sredstvi komuniciranja, storitve ali opustitve v enem kraju in zaradi tega nastanek škode v drugem ipd.). Čeprav se je torej tožnik po poškodbi vrnil domov v Republiko Slovenijo in tu nadaljeval z zdravljenjem, to dejstvo ne predstavlja navezne okoliščine za pristojnost slovenskega sodišča. Do prometne nesreče in s tem nastanka škode, katere povrnitev zahteva tožnik v tem postopku, je namreč prišlo v Bosni in Hercegovini. Prav tako pristojnost slovenskega sodišča ni podana po domicilnem kriteriju, saj tožena stranka nima sedeža v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP).

6. Revizija torej ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi četrtega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom Zakona o pravdnem postopku zavrnilo in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

---.---

Op. št. (1): Tako npr. odločbe VS RS II Ips 310/2007, II Ips 75/1999, II Ips 157/1996, enako pa izhaja tudi iz pravnega mnenja, sprejetega na občni seji VS RS 19. 6. 1997, in odločbe, ki jo omenja revident.