Appeal partially allowed; court shifts legal costs to each party due to loss of legal interest.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court partially allowed the appeal, modifying the first-instance ruling to assign legal costs to each party separately. The plaintiff had sued to recover a debt, but the defendant denied liability while the plaintiff's claim was subsequently recognized in a separate enforcement proceeding. The court ruled that because the plaintiff lost their legal interest to continue the lawsuit due to the enforcement recognition, the principle of final success dictated that the plaintiff bears their own costs, while the defendant also bears their own costs since the enforcement was unnecessary.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o pravdnem postopku (ZPP), 154. člen; 165. člen: When a party loses their legal interest to continue proceedings due to circumstances arising during the trial, such as a claim being recognized in a related enforcement proceeding, the principle of final success applies, meaning each party bears their own legal costs.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da se ta odslej glasi:
„Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka.“
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 201,60 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.
[JEDRO]
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 130620/2009 z dne 16. 9. 2009, v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo (prvi odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 6.678,76 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (drugi odstavek izreka).
2. Tožena stranka je zoper drugi odstavek izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo v tem delu vrne v nov postopek.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo tožeče stranke z utemeljitvijo, da je prenehala njena pravica uveljavljati plačilo v tem sodnem postopku, ker ji je bila terjatev v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko priznana. Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, češ da tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni vedela in ni mogla vedeti, da bo nad toženo stranko izveden postopek prisilne poravnave oziroma da bo njena terjatev v tem postopku priznana. Odločitev je oprlo na določbe 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in navedlo, da je upoštevalo temeljno pravilo, da v končni posledici bremenijo stroški tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je pravda potrebna.
6. Pritožnik utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je zmotno uporabilo določbe 154. člena ZPP. Zavrženje tožbe namreč za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, komentar 154. člena ZPP). Pri odločanju o pravdnih stroških je namreč odločilno načelo končnega uspeha. To v danem primeru pomeni, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške pravdnega postopka.
7. Prav tako tožena stranka nosi sama svoje pravdne stroške. Tožena stranka je namreč v pravdi zanikala obstoj kakršnihkoli obveznosti do tožeče stranke, upravitelj pa je v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko terjatev tožeče stranke v celoti priznal. Navedeno kaže, da je bila pravda nepotrebna, s tem pa tudi stroški, ki so nastali toženi stranki, povzročila pa si jih je sama.
8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremenilo tako, da ta odslej glasi, da vsaka stranka nosi sama svoje pravdne stroške.
9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki vse stroške pritožbenega postopka, saj toženi stranki zaradi pritožbe glede odločitve o njenih pravdnih stroških niso nastali posebni pritožbeni stroški. Pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 201,60 EUR in predstavljajo nagrado za postopek s pritožbo po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi, v višini 50,00 EUR, stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, DDV v višini 14,00 EUR in takso za pritožbo v višini 117,60 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Zakona o odvetniški tarifi.