Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba I Cp 2582/2012 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2582.2012 Generato dall'IA

Court partially allows appeal reducing legal costs by correcting travel expenses to lowest fare and excluding unreported witness costs.

Numero d'incarto VSL sodba I Cp 2582/2012
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court partially granted the appeal, reducing the awarded legal costs from 2,201.72 EUR to 1,833.42 EUR. The first instance court had incorrectly calculated travel expenses based on actual distance rather than the lowest fare and failed to exclude costs for a witness not officially declared. The court ruled that parties are entitled to reimbursement based on the cheapest transport option and that unreported witness expenses are inadmissible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku: Travel expenses for parties must be reimbursed based on the lowest fare, not actual distance, and costs for witnesses not formally declared are not recoverable.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal costs calculation travel expense reimbursement lowest fare standard unreported witness costs appellate cost adjustment ZPP cost provisions procedural cost reduction spese di procedura

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. and 3. points of Article 365 of the Code of Civil Procedure
Article 163, paragraph 3 of the Code of Civil Procedure
Article 6 of the Rules on the Reimbursement of Costs in Civil Proceedings
Article 19 of the Rules on the Reimbursement of Costs in Civil Proceedings
Article 165 of the Code of Civil Procedure in conjunction with Article 154 of the Code of Civil Procedure
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov zniža za 368,30 EUR (na 1.833,42 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 162,00 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka do plačila.

[JEDRO]

Pravdnima strankama ne gre kilometrina, pač pa povračilo potnih stroškov z najcenejšim prevoznim sredstvom.

Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za pričo, saj teh stroškov ni priglasila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 9. 5. 2012 sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 133381/2009 z dne 21. 9. 2009 razveljavilo v celoti, to je tudi glede 1. točke izreka in glede 3. točke izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki poravnati na znesek 2.201,72 EUR odmerjene nadaljnje stroške pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del, to je II. točko izreka se pritožuje tožeča stranka. Pritožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da Višje sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožeči stranki naloži povrnitev 1.569,18 EUR stroškov tožene stranke. Odločitev o stroških ni obrazložena, zato je že iz tega razloga nezakonita. Stroški so tudi previsoko odmerjeni. Opozarja na 1. odstavek 155. člena ZPP in na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, zato je nagrada za izvršbo (vložitev ugovora) že vključena v nagrado za postopek. Podaja svoj izračun. Ta glede nagrade za odvetniške stroške, vključno s prevozom, poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami in DDV znaša 1.621,95 EUR. Glede povračila potnih stroškov strank pa navaja, da so stranke upravičene do povračila potnih stroškov z najcenejšim prevoznim sredstvom, to je v konkretnem primeru avtobus. Vozna karta za avtobus na relaciji P. – L., znaša 12,00 EUR, enako velja v obratni smeri. Tožena stranka pa ni upravičena do povračila potnih stroškov za pričo Č., ker teh ni priglasila do konca glavne obravnave.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Razlogi sodišča prve stopnje glede stroškov postopka so res zelo skopi, vendar je bilo odločitev v povezavi s stroškovnikom, ki se nahaja v spisu mogoče preizkusiti. Glede odvetniške nagrade in povračila odvetniških stroškov je najprej ugotoviti, da posebne priglašene nagrade za postopek izvršbe že sodišče prve stopnje ni priznalo, pravilno pa je toženi stranki priznalo nagrado za pravno sredstvo po tarifni št. 3468 (220,20 EUR), nagrado za postopek po tarifni št. 3100 (477,10 EUR) in nagrado za narok po tarifni št. 3102 (440,40 EUR). Nagrada za postopek in nagrada za narok se povečata še vsaka za 0,3 kratnik osnove, torej dvakrat po 110,10 EUR, tako da navedeno skupaj znaša 1.357,90 EUR, povečano za 20,00 EUR pavšalnih stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve in za 49,95 EUR za prevozne stroške odvetnika pa 1.427,85 EUR, skupaj z 20% davkom 1.713,42 EUR (in ne 1.621,95 EUR, kot je zmotno izračunala v pritožbi tožeča stranka). Poleg tega gredo toženi stranki še potni stroški. Glede teh pritožba utemeljeno opozarja, da pravdnima strankama ne gre kilometrina, pač pa povračilo potnih stroškov z najcenejšim prevoznim sredstvom (glej 6. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v povezavi z 19. členom Pravilnika). Potni stroški pravdnih strank tako znašajo, kot je pravilno izračunala tožeča stranka, za prvega toženca, ki se je udeležil treh narokov, 72,00 EUR (avtobus na relaciji P. – L. stane 12,00 EUR, za en narok torej 24,00 EUR), za drugega toženca, ki se je udeležil dveh narokov, pa 48,00 EUR, skupaj je torej potrebno prišteti že prej navedenemu znesku 1.713,42 EUR še 120,00 EUR, tako da vsi potrebni stroški tožene stranke, ki jih je dolžna povrniti tožeča stranka znašajo 1.833,42 EUR.

5. Pri tem tožeča stranka utemeljeno opozarja še, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za pričo Č., saj teh stroškov ni priglasila (3. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in stroškovni del sodbe ustrezno spremenilo, kot to izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo. Odločitev temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP.

7. Tožeči stranki gredo tudi pritožbeni stroški, saj je s pritožbo uspela glede več kot polovice v pritožbi spornih stroškov, pri čemer pa je višina njenih stroškov enaka, kot če bi s pritožbo uspela v celoti, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti vse njene pritožbene stroške. Ti predstavljajo nagrado za pravno sredstvo (tarifna št. 3220) v fiksnem znesku 50,00 EUR, poštne in telekomunikacijske stroške v višini 10,00 EUR ter 20% DDV v višini 12,00 EUR, k temu pa je potrebno prišteti še sodno takso v višini 90,00 EUR, tako da potrebni pritožbeni stroški tožeče stranke skupaj znašajo 162,00 EUR (odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).