Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1633/2012 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1633.2012 Generato dall'IA

Appeal dismissed; boundary between public land and private land must follow cadastral records, not stronger rights.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1633/2012
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's determination of a boundary between public land and private property. The appellant argued that the boundary should be set based on stronger rights or possession, but the court held that boundaries involving public land can only be established according to the cadastral registry. Consequently, the court ruled that the first-instance decision correctly applied the mandatory cadastral standard and rejected the appellant's claims regarding value and possession.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

19. člen SPZ; 44. člen SPZ; 77. člen SPZ: When determining a boundary between public land and private land, the court must establish the boundary solely according to the cadastral registry, as public land is subject to specific legal restrictions that preclude the application of stronger rights or possession-based solutions.

Parole chiave

Generato dall'IA
public land boundary cadastral registry stronger rights private property SPZ public land boundary dispute judicial determination rimozione di termini

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščema, ki sta v zasebni lasti. To pa pomeni, da je mogoče določiti mejo zgolj po kriteriju močnejše pravice.

Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parcelo št. 2390/1 k.o. X – javno dobro, ki je v upravljanju predlagateljice, in parc. št. 37/1 k.o. X, ki je last prvega nasprotnega udeleženca, in sicer tako, da poteka od mejne točke št. 589 do mejne točke št. 588 v razdalji 18,81 m, nato od mejne točke 588 v razdalji 36,83 m poševno do mejne točke 587, nato od mejne točke 587 v razdalji 34,52 EUR, poševno do mejne točke 586, nato pa od mejne točke 586 v razdalji 14,33 m do mejne točke 585. Hkrati je odločilo mejo med parc. št. 2309/1 k.o. X – javno dobro, ki je v upravljanju predlagateljice, in parc. št. 36 k.o. X, ki je last drugega nasprotnega udeleženca, in sicer tako, da poteka od mejne točke 590, v razdalji 17,07 m do mejne točke 592, nato od mejne točke 592 v razdalji 38,71 m do mejne točke 591 in nato od mejne točke 591 v razdalji 19,46 m do mejne točke 593. Ugotovilo je še, da so mejne točke 589, 588, 587, 586 in 385 v naravi že označene z mejniki, mejne točke 590, 592, 591 in 593, pa se v naravi zaradi nasprotovanja drugega nasprotnega udeleženca ni označilo z mejniki, ampak se bo označitev izvedla po pravnomočnosti sklepa na zahtevo predlagateljice ali drugega nasprotnega udeleženca. Za elaborat sodne ureditve meje in skico terenske meritve je odločilo, da sta sestavni del sklepa, odločilo pa je tudi o stroških postopka.

2. Drugi nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da se je prvi nasprotni udeleženec ob nakupu parc. št. 37/1 k.o. X med obravnavanim mejnim sporom pogodbeno odpovedal pravici do ugovora zoper velikost in lego nepremičnine. Zaradi pogodbene odpovedi ugovoru zoper velikost in lego kupljene nepremičnine, prvi nasprotni udeleženec ni izpolnil predpostavk za vstop v mejni spor. Navaja še, da ni soglašal, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Ker je vrednost sporne mejne površine večja od določene, niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje o mejnem sporu na podlagi močnejše pravice. Sodišče mu ni poslalo v vednost poizvedb, ki jih je opravilo pri predlagatelju glede vrednosti spornega mejnega prostora. Iz orto foto posnetka iz izvedenskega mnenja izhaja, da na njegovo parc. št. 36 sega tudi pot parc. št. 2340 k.o. X. Zaradi zagotovitve pravice do enakosti pred zakonom je predlagal ureditev meje tudi med omenjenima parcelama.

3. Predlagateljica in prvi nasprotni udeleženec sta vložila odgovora na pritožbi in predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) oziroma Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega določbe se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo (37. člen ZNP), ne predvideva odgovora na odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče zato navedb drugega nasprotnega udeleženca, ki jih je podal v vlogi, ki jo je naslovil „odgovor na odgovor na pritožbo“ in ki je bila poslana sodišču po poteku pritožbenega roka, ni presojalo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da prvi nasprotni udeleženec ne more biti udeleženec v obravnavanem mejnem sporu, ker se je s pogodbo o nakupu nepremičnine parc. št. 37/1 odpovedal pravici do ugovora zoper velikost in lego nepremičnine. Gre za pogodbeno določilo, ki ga zavezuje le v razmerju do sopogodbenika (prodajalca).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe tudi v tistem delu, s katerim meri na očitek, da bi bilo potrebno urediti tudi mejo med njegovo parc. št. 36 in parcelo predlagateljice 2340, obe k.o. X. Ureditev meje med tema dvema parcelama naj bi po pritožbenih trditvah drugi nasprotni udeleženec uveljavljal šele po zadnjem naroku v tem mejnem sporu. V tem mejnem sporu navedena meja torej ni bila predmet obravnavanja oziroma določanja. Njeno določitev bo moral drugi nasprotni udeleženec predlagati v drugem postopku.

8. Končno so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, usmerjeni v ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora in odločitev sodišča prve stopnje, ki je uredilo mejo na podlagi močnejše pravice. Opredelitev vrednosti spornega predmeta je pomembna zato, ker je od nje odvisen način odločanja. Po določilu prvega odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), uredi sodišče mejo na podlagi močnejše pravice. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (tretji odstavek 77. člena SPZ). Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje obeh udeležencev mejnega spora, uredi sodišče mejo po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ). Če se ta ne more ugotoviti, uredi sodišče mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni (peti odstavek 77. člena SPZ).

9. V obravnavanem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščema, ki sta v zasebni lasti. To pa pomeni, da je mogoče določiti mejo zgolj po kriteriju močnejše pravice. Ker je na javnem dobru (19. člen SPZ) omejen prenos lastninske pravice in ker na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem (44. člen SPZ), se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. (1) Ker torej v obravnavanem primeru ni mogoče urediti meje po zadnji mirni posesti (prav takšen način odločanja predlaga drugi nasprotni udeleženec), še manj pa po pravični oceni, in ker je možen le navedeni način odločanja o sporni meji, je bila v obravnavanem primeru opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč.(2) Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno določilo mejo med parc. št. 2390/1 ter 37/1 in 63, vse k.o. X, po katastrski meji.

10. Izpodbijana odločitev se tako izkaže za pravilno, zato je bilo treba pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(2) Tudi sicer bi se bilo treba z opredelitvijo vrednosti spornega predmeta v višini 3.200,00 EUR strinjati. Predlagateljica je vrednost m2 zemljišča v višini 10,00 EUR navedla že na naroku dne 22. 9. 2011. Takrat drugi nasprotni udeleženec tej vrednosti ni nasprotoval.