Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII R 2/2013 ECLI:SI:VSRS:2013:VIII.R.2.2013 Generato dall'IA

Vrhovno sodišče določa delovno sodišče kot pristojno za spor o prenehanju delovnega razmerja in odpravnino.

Numero d'incarto Sklep VIII R 2/2013
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia ruled that the Labor Court in Celje has jurisdiction over the case, overturning the District Court's decision to transfer it to the Supreme Court. The plaintiff, a former board member, sought confirmation that her dismissal was unlawful and payment of severance based on her employment contract rather than corporate law. The court determined that because the severance right stems from the employment agreement upon non-faulty dismissal, the dispute constitutes a labor law matter subject to the Labor Courts.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

5. člen ZDSS-1; 24., 25. člen ZPP: V sporih o prenehanju delovnega razmerja in plačilu odpravnine iz pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče, ne pa okrožno sodišče.

Parole chiave

Generato dall'IA
pristojnost delovnega sodišča prenehanje delovnega razmerja odpravnina iz pogodbe odpoklic člana uprave Zakon o delovnih sodiščih Zakon o pravdnem postopku individualni delovni spor ricorso all'autorità di vigilanza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
24. in 25. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Celju.

[JEDRO]

Za odločanje v sporih o prenehanju delovnega razmerja je pristojno delovno sodišče (5. člen ZDSS-1). Ne gre za pravico, ki izhaja iz ZGD-1, temveč je določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi v primeru nekrivdnega odpoklica ali razrešitve, pod pogojem, da delavka zapusti družbo. Glede na to in v skladu z dosedanjo sodno prakso je treba tudi pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je dne 26. 7. 2012 vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Celju. Uveljavlja tri zahtevke, in sicer ugotovitev, da ni huje kršila obveznosti, ki so navedene v sklepu nadzornega sveta tožene stranke z dne 27. 6. 2012, ugotovitev, da ji je delovno razmerje nezakonito prenehalo ter izplačilo odpravnine v višini 44.388,00 EUR s pripadki.

2. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom I Pg 1032/2012-3 z dne 17. 9. 2012 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Celju. Obrazložilo je, da je ugotovitvena tožba v prvi točki nedovoljena, sicer pa je tožnica kot podlago za uveljavljanje zahtevka za plačilo odpravnine (zaradi odpoklica s funkcije člana uprave delniške družbe) navedla pogodbo o zaposlitvi (torej pogodbo delovnega prava). Zato gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za reševanje tega spora je pristojno delovno sodišče.

3. Delovno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo. Predlagalo je, da v sporu o pristojnosti na podlagi 24. in 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Meni, da je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju, ker gre za spor z elementi korporacijskega prava; tožnica je bila odpoklicana na podlagi prve alineje drugega odstavka 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in zahteva odpravnino na podlagi 250. člena ZGD (1).

4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Celju.

5. Tožnica je bila imenovana za članico uprave, bila pa je tudi v delovnem razmerju pri toženi stranki. Dne 27. 6. 2012 jo je nadzorni svet odpoklical zaradi hujših kršitev obveznosti, istočasno pa je odločil tudi, da ji na podlagi 6. in 3. člena pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje (po 30 dneh) (2). Do odpoklica je prišlo na podlagi določbe 268. člena ZGD-1, do prenehanja delovnega razmerja pa na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi. Tudi pravica do odpravnine v takšnem primeru ne izhaja iz določb ZGD-1 (saj ta zakon ne določa pravice do odpravnine), temveč iz pogodbe o zaposlitvi (3. člen), ki predvideva odpravnino le v primeru odpoklica oziroma razrešitve brez krivdnega razloga, pod dodatnim pogojem, da „delavka zapusti službo.“

6. Vrhovno sodišče RS je na občni seji dne 12. 6. 2008 sprejelo načelno pravno mnenje, da je v sporih o odpoklicu članov organov gospodarskih družb z družbami stvarno pristojno okrožno sodišče, tudi če imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

7. V konkretnem primeru tožnica ne izpodbija samega sklepa o odpoklicu, temveč zahteva ugotovitev, da ni huje kršila obveznosti (ki so bile podlaga za odpoklic). V nadaljevanju zahteva tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (3) in odpravnino. Evidentno je, da je za odločanje v sporih o prenehanju delovnega razmerja pristojno delovno sodišče (5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1). Gre za individualni delovni spor. Za takšen spor pa gre tudi v primeru zahtevka za odpravnino. Kot navedeno namreč ne gre za pravico, ki izhaja iz ZGD-1, temveč je določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi v primeru nekrivdnega odpoklica ali razrešitve, pod pogojem, da delavka zapusti družbo. Glede na to in v skladu z dosedanjo sodno prakso (4) je treba tudi pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja.

8. Vrhovno sodišče je zato ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno sodišče v Celju.

---.---

Op. št. (1): Ta trditev je sicer napačna, saj tožnica ne izhaja iz te določbe prejšnjega ZGD (!), določbe tega zakona pa tudi sicer ne morejo biti podlaga za odpravnino.

Op. št. (2): Pogodba v tem primeru (3. člen) govori o razrešitvi s strani Vlade RS.

Op. št. (3): V dosedanjem postopku razen nasprotovanju očitanim kršitvam sicer ne navaja drugih podlag za nezakonitost prenehanja delovnega razmerja.

Op. št. (4): Glej sklepe VIII R 1/2009 z dne 17. 3. 2009, VIII R 22/2009 z dne 15. 12. 2009, VIII R 16/2012 z dne 6. 11. 2012.